Pred tokratno sejo so v Državnem zboru so namreč predstavili umetniški projekt Manifets, ki sta ga pripravila Sašo Sedlaček in Sandra Bašič Hrvatin.

Projekt je nastal v produkciji Aksiome – Zavoda za sodobne umetnosti, namenjen pa je poslankam in poslancem predstaviti prednosti javne rabe frekvenčnega spektra. Prav tako naj bi jih pomagal seznaniti se z navodili, kako ravnati ob sprejemanju zakonodaje, da ponovna razdelitev frekvenc ne bo prepuščena izključno logiki najboljšega ponudnika in da bodo imeli nekaj koristi od nove razdelitve tudi državljanke in državljani.

Tudi nadaljnja uporaba za javno dobro
Projekt je predstavil predsednik Državnega zbora Pavel Gantar, ki je med drugim spomnil, da bodo leta 2012 javne frekvence sprostile zaradi prehoda z analognega na digitalno televizijsko oddajanje. "Ocenjujem, da je treba tudi pri spremembi zakonodaje pozivati na to, da bodo frekvence, ki bodo postale proste, še naprej uporabljene za javno dobro, za različne namene in komunikacijske možnosti, ki bodo omogočale in usposabljale ljudi, da uporabijo sodobna sredstva in znanje, ki so je na voljo." Ob tem je še izrazil upanje, da bo medijski prostor, predvsem pa frekvenčni prostor, ki bo postal bolj odprt, omogočil uporabo za različne interese državljanov in državljank ter civilnih skupin.

Nastanek projekta Manifets je spodbudila odsotnost javne razprave na temo razprodaje in alternativne rabe javnih frekvenc v medijih. Manifest je podnaslovljen z besedami "Vse trdno in stalno se razblinja ... v eter", v njem pa je Bašič Hrvatinova med drugim zapisala, da glede na dozdajšnje razprave o radiodifuznih frekvencah obstaja velika verjetnost, da bo nova razdelitev radiofrekvenčnega spektra podrejena interesom zdajšnjih imetnikov frekvenc, tisti, ki jih nimajo, pa bodo ostali praznih rok.

Avtorji želijo s projektom podreti stereotipe, da sodobna umetnost v javnem prostoru ni sposobna proizvesti konkretnih rezultatov in da je namenjena zgolj sama sebi. Namenjen je tako parlamentarcem kot širši javnosti, ta pa si lahko projekt ogleda v okviru delovnega časa Državnega zbora. Manifest bo na ogled do 3. februarja ob spremljavi še video Rekviem za umirajoči medij ter avtomatski predalnik, ki ju je prav tako ustvaril Sedlaček.

M. K.