Za predstavnika umetniške avantgarde je značilna uporaba idej in materialov, ki jih je črpal iz raznih kultur in disciplin. Računalnik je pomenil v ključnem trenutku njegovega ustvarjanja izhod iz umetniške krize, v katero ga je pripeljala težnja po maksimalni minimalnosti, katere zadnja stopnja je bila bela stena.

Tako je postal računalnik posrednik vizualizacije idej, hkrati pa sredstvo za nadzorovanje in komunikacijo. Zajec torej raziskuje nove možnosti ustvarjalnega izražanja, v računalniku pa išče tiste načine uporabe stroja, po katerih lahko postane človek bolj človeški, in ne nasprotno, so zapisali v piranski galeriji.

Postavitev, ki nosi naslov Umetnik in računalnik, je nekakšna izpeljava iz retrospektivne razstave, ki jo je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani pripravila kustosinja Breda Škrjanec. Na ogled so fotografije in videodela, ki so nastajali od leta 1984 do danes. Ob pregledu umetnikovega opusa se izriše težnja po raziskovanju aktualnih vprašanj na področju računalniškega videa. Hkrati ob ogledu razstave spoznamo, da se konceptualnost, ki jo poznamo iz starejših grafik, umika v prid poetičnosti.

Z obsežnim katalogom
Razstavo spremlja slovensko-angleški katalog Edvard Zajec, Umetnik in računalnik: od začetkov do sedanjosti/ The Artist and the Computer: From the Beginnings to the Present. Besedila zanj so prispevali Petja Grafenauer Krnc, Jae Oh, Laura Safred, Breda Škrjanec, Edvard Zajec in Melita Zajc. Katalog je uredila Breda Škrjanec, oblikoval pa Robert Žvokelj.

Postavitev je v sodelovanju s kustosinjo Bredo Škrjanec pripravil Vasja Nagy.