Razstavo, ki se razprostira na tisoč kvadratnih metrih površine, pripravljajo po letu, ko je koroški akademski slikar Karel Pečko praznoval 90-letnico.
Kustosinja Milena Zlatar je Pečkova dela postavila v dialog s stalnimi galerijskimi zbirkami drugih avtorjev. Poleg tega so na ogled slikarjeva dela iz javnih postavitev oziroma javnih stenskih poslikav, posebej pa so izpostavljeni mejniki njegovega ustvarjanja.
Poleg Pečka so bili med pobudniki ustanovitve galerije v Slovenj Gradcu še trije člani akademske skupine - arhitekta Marijan Gnamuš in Mirko Zdovc ter klasični filolog Primož Simoniti. Uradno je bila galerija ustanovljena leta 1957 in prav Pečku je pripadala čast prvega razstavljavca.
Po besedah kustosinje ob dolgoletnem delu na področju kulturnega menedžmenta, kjer je mnogokrat oral ledino, ni pozabil na svoje poklicno poslanstvo slikarja in pedagoga. V petdesetletnem ustvarjanju je angažiral vse svoje izjemne organizacijske potenciale in kulturo uspešno izpostavil kot nosilko razvoja in napredka, a tudi pristnih človeških odnosov.
Začrtovana in premišljena likovna govorica
Ob vpogledu v časovno zaporedje Pečkovega slikarskega opusa Milena Zlatar opaža, da je bilo najbrž vse začrtano in premišljeno - značilna risba in gesta, dojemanje barv in oblik, uvid v bistvo stvari, miselni vzorci, interpretacija zgodb in spoznanj, prepletanje zavesti in podzavesti v smislu prikrito-odkrito. In vedno znova smo presenečeni, ko v primerjavi starejših, pred desetletji nastalih del, z najnovejšimi odkrivamo enaka stičišča in vozlišča.
"Naj si ogledujemo portrete, krajine, dvorišča in preproste, hitro zarisane krokije ali pa tihožitja, omizja in podobe iz najbolj impozantne serije upodobitev Uršlje gore - vselej je pred nami analitično poglabljanje v materijo in odkrivanje notranje, pod površino videza skrite resničnosti," je zapisala ob razstavi.
Najprej je bil Umetnostni paviljon
V Vuhredu rojeni umetnik je diplomiral leta 1954 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Gojmirju Antonu Kosu. Potem ko je nekaj let poučeval kot likovni pedagog na šoli v Slovenj Gradcu, je sodeloval pri ustanovitvi Umetnostnega paviljona, predhodnika galerije, in ga od leta 1963 tudi vodil kot njegov ravnatelj.
Kot samostojni umetnik deluje od leta 1967, več let pa je vodil Zavod za kulturo v Slovenj Gradcu in do leta 1997 kot direktor tudi Koroško galerijo likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Svoje delo je razstavljal doma in v tujini.