Razstava v Narodni galeriji na enem mestu združuje osmem stoletji prekmurske likovne zgodovine. Gradivo so poleg Madžarske narodne galerije za razstavo posodile še številne slovenske muzejske ustanove, prekmurske župnije, zasebni zbiralci in Muzej v stari orožarni, Bad Radkersburg. Foto: Narodna galerija Ljubljana
Razstava v Narodni galeriji na enem mestu združuje osmem stoletji prekmurske likovne zgodovine. Gradivo so poleg Madžarske narodne galerije za razstavo posodile še številne slovenske muzejske ustanove, prekmurske župnije, zasebni zbiralci in Muzej v stari orožarni, Bad Radkersburg. Foto: Narodna galerija Ljubljana
Andrea del Sarto (1486–1531): Madona z detetom, svetnikom in angelom, 16./17. stoletje (?)
Umetnostne tokove in dogajanje na območju današnjega Prekmurja zaznamuje izrazita duhovna pestrost. Tu so se križali številni duhovni vplivi, ki v umetninah zrcalijo mnogo širše povezave in odražajo dejansko stanje duha. Foto: Narodna galerija Ljubljana
Nicollo Bambini: Juda in Tamara na poti v Timno, 1700–1710
Nekdanje umetnostno bogastvo, ki so ga skozi stoletja nabrale plemiške rodbine in cerkev, se na razstavi druži z umetninami iz javnih ter zasebnih zbirk. Foto: Narodna galerija Ljubljana

Gre za izbor umetnin, ki so bile v Murski Soboti že predstavljene v razstavišču Pokrajinskega muzeja v murskosoboškem gradu in v Galeriji Murska Sobota. Avtor razstave, ki bo na ogled do 20. septembra, je umetnostni zgodovinar Janez Balažic.

Na prepihu evropskih tokov umetnosti
Narodna galerija ponovno predstavlja velik likovni projekt, ki ponuja mnogo širših razmišljanj. Razstavo z naslovom Umetnine iz Prekmurja, od romantike do modernizma, odlikuje celovitost duha in časa, ki so ga v Prekmurje in številne druge slovenske kraje prinesli evropski tokovi. To je pomemben dokaz, ki priča o odprtosti slovenskega duha, pomembnega za obstoj in razvoj naroda, je na odprtju razstave dejal predsednik države Danilo Türk.

Razstava je plod večletnega raziskovalnega dela, pri njeni postavitvi pa so sodelovale številne inštitucije in zasebniki. Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki je posebno zahvalo izrekla Madžarski narodni galeriji iz Budimpešte, ki je Pokrajinskemu muzeju Murska Sobota posodila dva dragocena oltarja iz konca 15. in začetka 16. stoletja.

Vrhunci: gotika, pozna romantika, ekspresionizem
Avtor razstave Balažic je spomnil, da umetnostne tokove na območju Prekmurja še danes zaznamuje izrazita duhovna pestrost. V 14. stoletju se je v prekmurskem prostoru namnožilo veliko sakralnih spomenikov, pomembno pa so dobo gotike zaznamovale stenske slikarije iz delavnice Janeza Akvile. Poleg že omenjenih oltarjev so na razstavi na ogled številna dela svetovnega dometa, ki so s to razstavo prvič razkrita javnosti, zaokrožajo pa jo dela poznoromantičnega slikarja Alojza Eberla in ekspresionistično naravnanega Ludvika Vrečiča.

"Umetnine so kot ptice"
Umetnine pišejo samosvoje zgodbe in tako v razponu med romantiko in modernizmom rišejo pristni horizont prekmurske preteklosti, je dejal Balažic. Razstava se ponuja kot osvežitev spomina, umetnine na njej pa so kot ptice, tako značilne za Prekmurje, ki se naselijo v neki prostor in ga napolnijo, a kmalu odpotujejo. Kje je torej njihov dom, se je vprašal Balažic. "Morda pa zares samo tam in tedaj, ko jih z odprtostjo in vedoželjnostjo posvojimo zase, za svojo človeško rast," je sklenil.