Postavitev Plečnik in reka z izvirnimi načrti, besedili in kratkim filmom predstavlja Plečnikovo ureditev mestnega prostora ob nabrežjih Gradaščice in Ljubljanice.

Leta 1930 je skrb za urejanje rečne struge in bregov prevzel novoustanovljeni deželni gradbeni oddelek. Plečnik je nepričakovano prejel pomembno naročilo, in ker si je s svojim delom pridobil popolno zaupanje direktorja Mestnega gradbenega urada Matka Prelovška in konservatorja Franceta Steleta, je imel pri projektu tako rekoč proste roke.

Slavoločni vstop v stari del mesta
Najprej se je lotil urejanja bregov Gradaščice in nadaljeval z gradnjo 17 metrov širokega Trnovskega mostu. Tega si je zamislil kot trg nad vodo, ki ga krasijo breze, zasajene v koritih na mostu. Osrednja naloga je bila razširitev starega Frančiškanskega mostu v središču mesta. Ohranil je obstoječi kamniti most, ki mu je na vsaki strani dodal most za pešce, vse tri pa obdal z enotno ograjo. Tako je s Tromostovjem in visokimi topoli, ki ga dopolnjujejo, ustvaril slavolok na vhodu v stari del mesta. V istem času je bil zaposlen z obnovo propadlih temeljev Čevljarskega mostu, ki ga je prav tako zasnoval kot slikovit trg nad vodo.

Leta 1932 je izdelal načrte za ureditev zgornjega dela Ljubljanice. Reka med Gruberjevim kanalom in Prulskim mostom je bila nekdaj priljubljeno kopališče, zato je tam bregove utrdil s kamnom in posadil vrbe. Potem je uredil Trnovski pristan, kjer se kamnite terase, ki objemajo rečni ovinek, spustijo prav do vode, ob sprehajalni poti pa je zasadil vrbe žalujke.

Mostove je gradil tako, da je povezal srednjeveško mesto pod gradom z urejenimi trgi na levem bregu in odprl poglede proti reki. Ob stavbi Filharmonije je uredil Gledališko stolbo, stopnišče, okrašeno z elegantno svetilko, ki vodi na nabrežje. Takrat je uredil tudi Gerberjevo stopnišče, kjer je že mislil na ureditev pristana in brvi za pešce.

Mesarski most kot zaokrožitev kompozicije
Preden se je začela druga svetovna vojna, si je zamislil še pokrito tržnico. Bila je del obsežnega projekta gradnje novega ljubljanskega magistrata, ki pa ni bil uresničen. Na desnem bregu je zgradil dolgo stebrišče pokrite tržnice. Na sredini je predvidel prostor za neuresničeni Mesarski most, ki bi pomenil vrhunec kompozicije.

Njegovo zadnje delo na reki je bila zapornica, s katero se uravnava vodna gladina reke. Najprej je ob njej načrtoval pristan in majhno elektrarno, potem pa je leta 1939 načrt popolnoma spremenil. V okrasju je mogoče prepoznati prvine egipčanske, grške in etruščanske umetnosti.

Razstava bo odprta do 2. oktobra, še ta mesec pa pripravljajo vodstvo po Plečnikovih mostovih, ki ga bo 26. maja pripravila kustosinja Ana Porok.