Dan njegovega (in Cervantesovega) slovesa mineva vsako leto v znamenju svetovnega dneva knjig, letos pa bomo pozorni tudi na dan njegovega rojstva - krščen je bil 26. aprila -, saj je od tega 450 let. Sicer Shakespearjeva dela nikoli ne zapustijo sporeda gledališč, ob letošnjem jubileju pa se mu ljubljanska Drama poklanja s priredbo Shakespearjevih kraljevskih iger Rihard III. + II. Dramski diptih z epilogom o smrti v režiji Tomaža Pandurja. Pred premiero, ki bo to soboto (več o predstavi v prihodnjih dneh), so se plodovitega renesančnega pisca spomnili tudi z razstavo v knjigarni Konzorcij.

Na ogled je 28 fotografij Shakespearjevih uprizoritev iz preteklih sezon in 16 fotografij, vključno z napovedanim Pandurjevim pogledom na dramatikovo pisanje. Razstavljene so knjižne izdaje, od Shakespearjevih dramskih del in sonetov pa vse do teoretskih obravnav njegovega opusa.

SNG Drama Ljubljana uprizarja igre Williama Shakespeara od leta 1896, ko je Rudolf Inemann režiral Othella. 24 njegovih besedil je bilo uprizorjenih 74-krat, najpogosteje (enajstkrat) Hamlet. Z večno aktualnostjo Shakespearjevih besedil so se ukvarjali še režiserji Anton Verovšek, Adolf Dobrovolný, Vilém Taborský, Josip Fišer, Hinko Nučič, Josip Osipovič-Šuvalov, Osip Šest, Ciril Debevec, Viktor Molka, Bratko Kreft, Branko Gavella, Slavko Jan, France Jamnik, Mile Korun, Žarko Petan, Aleš Jan, Zvone Šedlbauer, Georgij Paro, Dušan Jovanović, Vito Taufer, Janez Pipan, Janusz Kica, Eduard Miler, Sebastijan Horvat, Diego de Brea in Tomaž Pandur.
Najbolj uprizarjan dramatik
Če pustimo shakespearjansko vprašanje ob strani, Williama Shakespearja (1564–1616) uvrščamo med najvplivnejše ustvarjalce vseh časov, tiste ključne, ki bi jih lahko prešteli na prste. Če Bena Jonsona, ki je laskavo pohvalo Shakespearju namenil v uvodu zbirke skoraj vseh Shakespearjevih del, imenovane First Folio (izšla je leta 1623 in z izjemo dveh del vsebuje celoten dramski opus, ki ga danes pripisujemo angleškemu dramatiku), berejo samo še anglosaškem svetu, je Shakespeare preveden v vse glavne svetovne jezike. In čeprav je to prepoznavnost, ki je je njegov opus deležen danes, prineslo šele 19. stoletje, verjetno delo nobenega drugega svetovnega dramatika ni tako redno uprizarjano v svetovnih gledališčih.
Rodil se je v Stratfordu, ga leta 1586 zapustil in se odpravil v London. Tam je najprej delal kot pomožni delavec, nato igralec, režiser, dramaturg in dramski pisec. Leta 1599 je zavzel eno vodilnih in solastniških mest v najznamenitejšem gledališču elizabetinske dobe, Globu. Večino najbolj znanih del je napisal med letoma 1589 in 1613; sprva je podpisoval predvsem komedije in zgodovinske drame, pozneje se je (do leta 1608) posvetil tragedijam, vključno s Hamletom, Kraljem Learom, Othellom in Macbethom. Njegov opus je tako obsežen, da literarne izvedence že dolgo spremlja dvom, ali so dejansko vsa dela, ki mu jih pripisujejo, njegova.
Razstava v Konzorciju bo odprta do konca aprila.