Kot je v nagovoru zbranim dejal minister za kulturo, kakor ves zahodni svet tudi Slovenijo z Grčijo povezuje antična zgodovina, temeljni kamen naše evropske civilizacije. Spomnil je, da je že arhitekt Jože Plečnik v Atene popeljal svoje učence, arhitekt Podrecca skiciral antične spomenike, Slovenijo in Grčijo pa povezuje celo rodbina prvega predsednika novodobne Grčije Kapodistriasa, ki je bila iz Kopra.

Trajno vezivo med našima kulturama pa so tudi poslikave v notranjosti Numizmatičnega muzeja, nekoč palače arheologa Heinricha Schliemanna, ki so delo slovenskega slikarja Jurija Šubica. Razstavo je pripravila Narodna galerija skupaj z Numizmatičnim muzejem v Atenah in veleposlaništvom Republike Slovenije v Atenah ob obisku slovenskega predsednika Boruta Pahorja.

Minister je dejal, da Šubica, ki je poslikal palačo podjetnika, arheologa, raziskovalca Schliemanna, štejemo med umetnike, ki so povezali Evropo. Danes pa lahko v grškem Numizmatičnem muzeju odkrijemo tolarske bankovce ter kovance iz časa slovenske osamosvojitve in evrske kovance s slovenskimi nacionalnimi spomeniki, so sporočili z ministrstva za kulturo. Razstava bo ob koncu evropskega leta kulturne dediščine podarjena Grčiji, da z njo opozorimo na slovensko kulturno izjemnost, je ob odprtju še dejal Prešiček.

Šubic je v Atenah preživel leto in pol
Kot piše na spletni strani Narodne galerije, je Šubic ponudbo za poslikavo Schliemannove nove palače prejel po priporočilu danskega arhitekta Teofila Hasnena, profesorja na umetnostni akademiji na Dunaju. Šubic je Atene prispel z ladjo, in sicer ravno na današnji dan leta 1879, kjer ga je potem arhitekt palače Ernst Ziller seznanil z načrtom poslikave.

Ker so poslikave morale odražati tudi naročnikov značaj, zasluge in kreposti, so upodobljeni tudi motivi iz mitologije ter antične književnosti in skozi alegorije s kupidi tudi prizori izkopavanj v Mikenah in Troji. Šubic je bil zadovoljen, saj je imel zagotovljeno delo za celo leto, prav tako pa je bil ‒ kot je dejal sam ‒ v najlepši druščini učenjakov, umetnikov in prijateljev umetnosti.

Kot še piše na spletni strani Narodne galerije, je Šubic poslikave v palači, poslikal je sobe obeh zgornjih nadstropij skupaj z balkonoma, končal 13. 10. 1880, svoje delo v Atenah pa zaokrožil s portreti in z dekoracijami v Zillerjevi hiši. Ob odhodu je pisal bratrancu Ivanu: "Ravno leto in pol potreboval sem za izgotovitev naročil in se potem težkega serca ločil iz čarobne te zemlje, ktera vedno vzbuja človeku polno spominov na stare pravlice iz zgodovine in mitologije − iz kraja kjer se še dandanes hrani toliko najumetnejših del, iz najlepše dobe uma človeškega. Poslovivši se od prijaznih znancev odpeljal sem se v Pariz."