Razstavo v spominski sobi Alojza Gradnika so dopolnili z nekaterimi kosi pohištva iz njegovega meščanskega stanovanja v Ljubljani.

Del pohištva hranijo tudi v gradu Dobrovo
"Želja pesnikovega sina Sergeja Gradnika, ki je umrl februarja letos, je bila, da bi pohištvo prišlo v Medano. Tokrat bomo razstavili prelepo neorenesančno knjižno omaro, v prihodnosti pa bomo ta prostor oplemenitili z vsem pohištvom iz Ljubljane," je povedal Herko Saksida. Del pohištva hranijo tudi v gradu Dobrovo.

"Danes se bo tako izpolnila želja pesnikovega sina, da bi v Medano prišla ta omara, ki je sicer v lasti Mestnega muzeja in so jo posodili," je dodal Saksida.

Žalostni propad Gradnikove domačije
Ob koncu lanskega leta se je uresničila še ena želja Sergeja Gradnika. Občinski svetniki Občine Brda so potrdili predlog o poimenovanju osnovne šole v Dobrovem z imenom pesnika Alojza Gradnika. "Za to poimenovanje se svetnikom in županu globoko zahvaljujem," je poudaril Saksida.

Ni jim pa še uspelo odkupiti in obnoviti Gradnikove domačije v Medani. Hiša zaradi nesoglasij med lastniki žalostno propada in Občini Brda ni v ponos. Občina si sicer že več časa prizadeva, da bi jo odkupila in pozneje obnovila.

Danes bodo ob razstavi spregovorili briški župan Franc Mužič, direktor Goriškega muzeja Vladimir Peruničič in slavnostni govornik Branko Marušič. Zbirki bosta predstavila njuna avtorja - Tanja Gomiršek bo spregovorila o Ludviku Zorzutu, Herko Saksida pa bo predstavil dopolnitev zbirke Alojza Gradnika.

Prevajal je romansko in kitajsko liriko
Alojz Gradnik, rojen leta 1882 v Medani, je bil pravnik, pesnik in prevajalec. Njegovo pesništvo ima značilnosti moderne in ekspresionizma. Izpovedoval je prvinsko doživljanje ljubezni in razkrival njeno povezanost s smrtjo, med drugim v zbirkah Padajoče zvezde in Eros-Tanatos. Ob ljubezenski poeziji je zanj značilna domačijska, domoljubna in socialna izpoved, ki jo je zapisal v zbirkah Begunci, Pot bolesti in Primorski soneti. Prevajal je romansko in kitajsko liriko.

Ludvik Zorzut, rojen v Medani leta 1892, je slovenski pesnik, kulturni delavec in planinec. Študij bogoslovja je prekinil zaradi prve svetovne vojne, pozneje pa si je ustvaril družino in deloval na področju knjižničarstva, muzealstva in arhivistike. Sodeloval je pri določanju meje med Italijo in Jugoslavijo. S pesmimi in prozo je sodeloval pri skoraj vseh primorskih revijah, vendar ni izdal nobene pesniške zbirke, Zorzutova publicistika pa tematizira folkloro vsakdanjega in prazničnega življenja slovenskega podeželja.