Stalno razstavo so poimenovali Platno življenja dinastije Celjskih, replike oblačil in predmetov pa so izdelali člani Društva ljubiteljev srednjega veka – Druščine Zlate ostroge. Pri izdelavi, ki je trajala kar osem mesecev, so se oprli na materialne in slikovne vire. Izdelavo nekaterih predmetov so naročili na Češkem, Poljskem in v Nemčiji.

Ambientalna postavitev v treh etažah grajskega stolpa obsega vojaški kotiček z raznovrstni kosi orožja in opreme, pokukati je mogoče v skriptorij minoritskega meniha in spoznati, v kakšnih okoliščinah so nastajali veličastni rokopisi, življenje plemiča pa je mogoče spoznati v rekonstrukciji interierja njegovega bivalnega prostora.

Čas dinastije Celjskih
Predmeti osvetljujejo čas prve polovice in sredine 15. stoletja, ki ga je na Slovenskem zaznamoval predvsem vzpon in propad ene od zadnjih pomembnih plemiških rodbin, izvirajoče iz slovenskega prostora, grofi oz. knezi Celjskimi. Družina, ki se je povzpela v kroge visokega evropskega plemstva, je svoj dvor in mesto Celje postavila na zemljevid Evrope in s tem na široko odprla vrata sočasnim kulturnim in umetnostnim vplivom.

Raznoliko srednjeveško življenje je izpričano v arhitekturnih ostalinah in predmetnih najdbah, od katerih so številne na ogled v muzejskih zbirkah.

Kakšno je bilo videti življenje v poznem srednjem veku?
V zavodu Celeia Celje so si postavitev zamislili v želji, da bi nadgradili vrednost dragocenih muzejskih predmetov, ki so se jim ohranili. Predmete in oblačila so združili v scensko predstavitev, ki obiskovalcem vzbudi občutek, da so stopili nazaj v času. Sprehod skozi tri etaže, kjer so predstavljeni ambienti grajske postojanke z značilno opremo poznega srednjega veka, prikliče vzdušje nekega vsakdanjika izpred šestih stoletij.

Izbrano socialno okolje omogoča portretiranje različnih vidikov grajskega življenja – vojaškega, učenega in gosposkega. Razstavljeno pohištvo, bojna oprema in drobni predmeti pa zaživijo v svoji vlogi vsakdanjih stvari.

Gre za drugo stalno razstavo na celjskem gradu. Lani so v Friderikovem stolpu odprli Teater groze, bogato zbirko mučilnih naprav iz 16. do 18. stoletja.