Prvi korak je bil podpis 30-letne najemne pogodbe za prostor, poroča poljska tiskovna agencija PAP.

Poslanstvo muzeja bo po besedah direktorja novega muzeja Alberta Stankowskega "širiti znanje o tem zgodovinskem trenutku ter tragičnem obdobju Varšavskega geta in vstaje v njem kot tudi o drugih zaprtih območjih, ki so jih po Poljskem med drugo svetovno vojno ustanavljali Nemci".

Muzej bo svoj prostor dobil v bolnišnici za otroke, ki je bila zgrajena pred točno 140 leti. Ustanovili sta jo judovski družini Bersohn in Bauman in je po mnenju Stankovskega primer dobre prakse aktivne vključenosti civilne družbe in obenem tudi prispevek k ustanavljanju neodvisne poljske države po letu 1918.

Varšavski geto je bil eden največjih judovskih getov, ki so jih v času holokavsta med drugo svetovno vojno ustanovili Nemci. V njem naj bi bilo v začetnem obdobju okoli 460.000 prebivalcev.

Najdaljši posamični upor Judov med vojno
Slavna vstaja v varšavskem getu je izbruhnila 19. aprila 1943, ko so v geto prišli nacisti, da bi prebivalce odpeljali v koncentracijska taborišča, a so jih judovski uporniki pričakali s streli.

Nacisti so na napad odgovorili in na upornike streljali tudi s topovi, naslednji dan pa začeli sistematično požigati hiše. Številni prebivalci so umrli v gorečih hišah, drugi ob skoku skozi okna, preživele pa so nacisti odpeljali na judovsko pokopališče. Posamezne skupine varšavskih Judov so nadaljevale boj do 25. maja, do začetka junija pa so Nemci polovili še zadnje posamične upornike.

Vstaja v varšavskem getu velja za najdaljši posamični upor Judov med drugo svetovno vojno. V mesec dni trajajoči vstaji jih je bilo ubitih okoli 13.000, od tega so jih skoraj polovico zakopali žive. Več kot 50.000 ljudi pa so odpeljali v nacistična koncentracijska taborišča, največ v Treblinko. Vstaja v varšavskem getu je že med vojno postala simbol poguma in bojevitega duha Judov, ki niso želeli križem rok sprejeti nacističnih pomorov.

Nacisti so ob koncu vstaje geto dobesedno zravnali z zemljo, zloglasni nacistični poveljnik Jürgen Stroop pa je o tem napisal poročilo, ki ga je naslovil Judovska četrt v Varšavi ne obstaja več.

Lakota zahtevala 100.000 žrtev
Varšavski geto je bil največji v okupirani Poljski. Na okoli treh kvadratnih kilometrih je moralo živeti do 460.000 ljudi, tretjina prebivalcev takratne Varšave. O ustanovitvi geta so nacisti varšavske Jude seznanili na največji judovski praznik, dan sprave ali jom kipur, 12. oktobra 1940.

Geto so ogradili in od novembra 1940 je bil ločen od preostalega dela poljskega glavnega mesta. Lakota, pomanjkanje prostora, nezadovoljive sanitarne razmere so večino prebivalcev pahnili v neznosne življenjske razmere. Po oceni je v getu samo zaradi lakote umrlo okoli 100.000 ljudi.