Kot že naslov pove, obravnava postavitev Vinum nostrum - umetnost, znanost in mit vina v starodavnih civilizacijah Sredozemlja tematiko vina in vinske trte skozi likovne upodobitve, različne posode, orodja, opreme in multimedijske ter videoinstalacije. Vse to popelje obiskovalca po večstoletni zgodovini gojenja vinske trte in pridobivanja vina ter vpliv, ki sta ga imela v starodavnih kulturah.
Zgodba firenške razstave se začne pri začetkih gojenja vinske trte na Bližnjem vzhodu in se nadaljuje vse do pomena vina v grškem in rimskem svetu. Pomembno vlogo je imelo gojenje trte in pridobivanje vina tudi v mestih, ki jih je leta 79 našega štetja zasul izbruh vulkana Vezuva v bližini današnjega Neaplja.

Bakh in njegova zmagoslavna procesija
Tako najdemo na ohranjenih pompejanskih freskah upodobitve vinske trte, vezane predvsem na upodobitve Bakha. Ravno na tega grškega boga vinske trte in ekstaze, ki so ga v grškem svetu častili kot Dioniza D in razuzdano procesijo, ki je spremljala njegov triumfalni pohod, se v antiki navezuje največ upodobitev vina, trte in pitja. O začetkih in širjenju kulta Dioniza pričajo kipi in razne poslikave, fino izdelani namizni servisi pa o tem, kako pomembno vlogo je pitje vina imelo med patriciji.
Religiozni pomen, ki se prenese naprej
Nič manj pomembne vloge pri širjenju vinske trte na območju Sredozemlja niso imeli Feničani in Etruščani. V palači Pitti si je do 30. aprila mogoče ogledati vse od razvoja tehnologije, razmnoževanja trte do obdelovanja vinograda, ponazorjen pa je tudi kulturni in religiozni pomen trte, ki se je iz antike kot evharistični simbol prenesel tudi v starokrščansko umetnost in nadaljnji srednji vek.
Vinska klet iz zlate dobe Pompejev
Za to priložnost so postavili rekonstrukcijo vinske kleti z orodjem, amforami za vino, sodi, košarami za pobiranje grozdja in drugo potrebno opremo, ki so jo zasnovali na podlagi arheoloških najdb iz Pompejev in opisov v literarnih virih.