V Lanthierijevem dvorcu bodo danes odprli razstavo z naslovom Cesar na štirih prestolih - življenjska pot Karla IV., ki jo je ob 700-letni vladarjevega rojstva pripravilo češko veleposlaništvo v Ljubljani v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici. Življenjsko pot Karla IV., ki ga zgodovinopisje uvršča med najpomembnejše cesarje poznega srednjega veka, saj je močno vplival na zgodovino celotne Evrope, predstavljajo na 14 barvnih panojih. Njegovo zgodbo pa zaokrožajo tudi doprsni kipi cesarja in njegovih štirih žena.

Nemški medievalist Ferdinand Seibt je Karla IV. opisal kot "mojstra politike, ki je znal vrteti kolo zgodovine v svojo korist". Zgodovina si ga bo zapomnila kot pametnega, potrpežljivega vladarja, vladarja, ki je svoje dolžnosti izpolnjeval odgovorno in vselej dajal prednost diplomatskim rešitvam pred mečevanjem. Bolj je zaupal moči argumentov kot argumentom moči in vojsko uporabljal kvečjemu kot grožnjo, boje pa hitro ustavil in dal prednost pogajanjem. Čas njegovega vladanja velja tako za obdobje brez "prave" vojne. Znal je sklepati kompromise, ob pravem trenutku pa hitro in odločno ukrepati.

Čas miru in kulturnega razcveta
V njegovi vladavini (češki kralj in rimsko-nemški kralj je bil od 1346 do 1378, cesar Svetega rimskega cesarstva in kralj Italije pa od 1355 do 1378) so češke dežele doživele izjemen gospodarski in kulturni razcvet, Praga pa je postala kulturna metropola Svetega rimskega cesarstva. Tam so nastajala čudovita umetniška dela (prav v tistem času je, denimo, v Pragi delovala cenjena delavnica Petra Parlerja, ki je pečat pustila tudi na današnjih slovenskih tleh, v kraljevih skriptorijih pa so nastajale najimenitnejše rokopisne stvaritve, ki so vplivale na razvoj knjižnega slikarstva tudi po drugih delih cesarstva).

Karlu gre tudi zasluga za ustanovitev prve univerze severno od Alp - Karlove univerze v Pragi leta 1348, s čimer je močno vplival na razvoj izobraževanja in znanosti. Njegova vizija močne centralizirane Evrope brez vojn pa je aktualna tudi v današnjih časih, menijo na novogoriški univerzi.

Na Unescovem seznamu pomembnih svetovnih obletnic
Potujoča razstava je bila doslej med drugim na ogled v Pragi, Bruslju, Strasbourgu, Münchnu, Mainzu in Milanu, zasnovali pa so jo zgodovinarji s Karlove univerze v Pragi in Narodne galerije v Pragi. Na pobudo vlade Češke republike je bila s podporo Luksemburga, Poljske in Slovaške 700. obletnica rojstva cesarja Karla IV. uvrščena na Unescov seznam pomembnih svetovnih obletnic v letu 2016.

V Vipavi bo razstavo odprla češka veleposlanica v Sloveniji Vera Zemanova z rektorjem Univerze v Novi Gorici Danilom Zavrtanikom. Ogled razstave bo mogoč od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro vse do 13. aprila.