Janez Vajkard Valvasor je bil univerzalni učenjak renesančnega tipa, ki ga je vodila želja po zbiranju znanja vseh vrst. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Janez Vajkard Valvasor je bil univerzalni učenjak renesančnega tipa, ki ga je vodila želja po zbiranju znanja vseh vrst. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Grad Bogenšperk
Grad Bogenšperk je bil eden od gradov, ki jih je kupil Valvasor in ki jih je kasneje, ko je ravno zaradi svojih raziskovanj zašel v finančno krizo, moral tudi prodati. Poleg Bogenšperka sta bila v njegovi lasti tudi gradova Črni potok in Lichtenberg. Foto: Javni zavod Bogenšperk

Razstava z naslovom Slovenec po domovini, Evropejec po duhu predstavlja korespondenco, katere izvor je bilo Valvasorjevo raziskovanje Cerkniškega jezera. Tega podjetja se je Valvasor intenzivno lotil v letih 1684 in 1685 in tedaj je ta vsestranski učenjak - bil je zgodovinar, geograf, tehnik, narodoslovec, kartograf in še kaj - in zbiratelj navezal stike z angleško Kraljevo družbo. Prav na podlagi svoje razprave o Cerkniškem jezeru je bil J. J. Valvasor tudi izvoljen za člana te ugledne združbe, izvleček iz nje pa so objavili tudi v angleškem (Philosophical Transactions, 1687) in latinskem (Acta Eruditorium, 1689) jeziku.

Tri leta izmenjavanja pisem
Vse skupaj je Valvasorjevo dopisovanje z Anglijo potekalo tri leta. Glavni naslovnik njegovih spisov je bil tajnik Kraljeve družbe Thomas Gale in do danes so se ohranila tri originalna Valvasorjeva pisma. Med njimi sta pismi o ulivanju kipov s tankimi stenami (1686) in pismo z že omenjeno razpravo o Cerkniškem jezeru (1687). Pet pisem pa je ohranjenih v prepisu. Ta korespondenca je izjemen zgodovinski dokument, saj priča o Valvasorjevem raziskovalnem duhu, o njegovi znanstveni vnemi in tudi o njegovi želji, čudesa kranjske dežele predstaviti Evropi oziroma svetu.

Razstavo so ob 320. obletnici sprejema Valvasorja med člane londonske Kraljeve družbe letos spomladi na ogled postavili tudi v prostorih Kraljeve družbe. Londonsko postavitev je dopolnjevala obsežnejša predstavitev Cerkniškega jezera, ki je bilo ključno za Valvasorjev ugled na Otoku. Ob tem slavnostnem dogodku so bile Kraljevi družbi tudi predane digitalne kopije korespondence.

Del Slave Vojvodine Kranjske
Valvasorjeva razprava o presihajočem jezeru na Notranjskem zaseda pomembno mesto tudi v zgodovini slovenske znanstvene dejavnosti. Bila je namreč tudi vključena v največje Valvasorjevo delo, v Slavo Vojvodine Kranjske (izvirni naslov dela je Die Ehre dess Hertzogthums Crain) iz leta 1689. V njem je Valvasor na 3532 straneh popisal vse značilnosti in posebnosti kranjskih dežel, tudi tiste, ki imajo izvor v vraževerju. Bogato opremljena z ilustracijami knjiga še danes velja za biser znanstvene literature 17. stoletja.

P. B.