Pod zgovornim naslovom Več humorja, ljudje božji! so na ogled dela velike trojice satire, ilustracije in karikature zgodnjega 20. stoletja.
Burno politično vzdušje zadnjih let Avstro-Ogrske, ki je bilo razdeljeno na klerikalni in liberalni pol, je bilo neusahljiv vir za mojstre, ki pa so s svojimi risbami pogosto omilili mnogo ostrejšo pisano besedo. Risbe s tušem, ki so jih Smrekar, Gaspari in Birolla risali za liberalni glasili – politično-satirični tednik Osa (1905-1906) in dnevnik Jutro (1910-1912) -, so spremljale besedila, ki so bila do predstavnikov včasih klerikalne stranke tako žaljiva, da so jih obsojali tudi nekateri v liberalni stranki.
Naši politiki, literati, umetniki in žurnalisti
Razstava postavlja na ogled tudi serijo portretnih Gasparijevih karikatur, ki so jih leta 1912 objavili v časopisu Jutro. Umetnik jo je razdelil v štiri sklope - Naši politiki (Ivan Hribar, Ivan Tavčar), Naši literati (Anton Aškerc, Oton Župančič, Milan Pugelj), Naši umetniki (Rihard Jakopič) in Naši žurnalisti (Miroslav Malovrh, Milan Plut, Ivan Lah). Zabavne so še portretne karikature in avtokarikature Hinka Smrekarja, ki jih je izbral Fran Vesel in so danes v hrambi rokopisne zbirke in zbirke redkih tiskov NUK-a.
Čas secesijske estetike
Hinko Smrekar (1883-1942), Maksim Gaspari (1883-1980) in Gvido Birolla (1881-1963) so bili vsi člani umetniškega društva Vesna, ki ga je jeseni leta 1903 na Dunaju ustanovila skupina slovenskih in hrvaških likovnih umetnikov. Društvo, ki je bilo dejavno do leta 1906, je s programskim geslom Iz naroda za narod sledilo načelom, s katerimi so hoteli ustvariti in gojiti pristno narodno, od nemških vzorov in idej neodvisno slovensko umetnost. Likovno je trojica umetnikov ustvarjala pod vplivom secesijske umetnosti po vzorih dunajskih in nemških karikaturistov.
Za naslov razstave so si izposodili besede, ki jih je Hinko Smrekar izrekel leta 1912, ko je komentiral odnos Slovencev do satire. Razstava, ki jo je postavila Irena Eiselt, pa bo na ogled do 19. oktobra.