Blakov poskus slikarske kariere v času njegovega življenja je bil polomija, danes pa velja za enega ključnih britanskih ustvarjalcev zgodnjega 19. stoletja. Foto:
Blakov poskus slikarske kariere v času njegovega življenja je bil polomija, danes pa velja za enega ključnih britanskih ustvarjalcev zgodnjega 19. stoletja. Foto:

Na njih je nekaj globokega - čutiš, da te popeljejo naravnost v um Blaka.

Alison Smtih, kuratorka Tata, o platnih
Pesnik in slikar William Blake se je rodil v Londonu. Bil je vajenec pri bakrorezcu, pozneje se je učil risanja, humanistično izobrazbo pa si je pridobil kot samouk. Leta 1783 je izdal prvo zbirko Pesniške skice (Poetical Sketches). Pozneje je knjige tiskal sam s postopkom, imenovanim okrasni tisk. Foto: MMC RTV SLO

Osem na roko natisnjenih in nato s peresom in tušem dokončanih del je William Blake ustvaril kot posamezne slike, ki pa motivno izhajajo tudi iz podob njegovih knjig iz leta 1790, v katerih je s preroškim darom ustvaril domišljijski svet. Osem slik prikazuje mučena človeška telesa, ki jih goltajo ognjeni zublji, gazijo temačne vode ali pa maličijo občutki zamaknjenosti in tesnobnosti. Vsa dela so neverjetno dobro ohranjena, bogate in goste ročno nanašene barve pa še vedno delujejo sveže - kar glede na to, da so 200 let preživele zavite v edvardijanski mednarodni vozni red vlakov v škatlah nekega knjižnega antikvariata, pravzaprav precej nenavadno.

Od Londona do Moskve
Slike je po Blakovi smrti leta 1827 podedovala njegova žena Cathrine, ki je angleškemu pesniku in slikarju pomagala tudi v njegovem ateljeju. Opomba na zadnji strani platen pa priča o tem, da je dela dala Fredericku Tathamu. A so kmalu so dela izginila neznano kam, našli pa jih niso, vse dokler jih neki knjigoljub ni kupil na razprodaji v severnem Londonu konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Kupec želi ostati anonimen, a je vseh osem platen lani v odkup ponudil galeriji Tate. Dela so bila, vse odkar so jih našli, razstavljena le enkrat, zdaj pa se poleti pripravlja vnovična razstava v Tatu, prihodnjo zimo pa jih bodo posodili Puškinovemu muzeju v Moskvi, ki pripravlja razstavo Blake in britanska umetnost.

Kot Adam in Eva
Blake za časa svojega življenja (1757-1827) ni dosegal tolikšne slave in priznanj kot po smrti, ko so ga prepoznali kot eno izmed ključnih figur v pesništvu in slikarstvu angleške romantične dobe. In ne glede na to, da je le enkrat v življenju potoval dlje, kot bi trajal enodnevni sprehod izven Londona, je zasnoval raznolik in simbolično bogat opus.

Seveda mu glede na to, da se je njegova umetnost tako zelo razlikovala od sodobnikov, vzporejanje z norostjo ni ušlo. Pri tem pa so verjetno velik vpliv imela tudi dejstva, da naj bi kramljal z angelci, ki jih je videl sedeti na drevesih, in da je skupaj z ženo rad gol posedal na svojem londonskem vrtu (s tem naj bi oponašala Adama in Evo).

V spodnji galeriji si lahko ogledate omenjenih osem platen:

Na njih je nekaj globokega - čutiš, da te popeljejo naravnost v um Blaka.

Alison Smtih, kuratorka Tata, o platnih