Razcvet slikarstva v Parmi v obdobju renesanse je spodbudilo ustvarjanje Correggia, ki je tja prišel na vrhuncu svoje kariere, in Parmigianina, ki se je tam rodil.

Religiozna in mitološka tematika
Predstavljen bo izbor Correggievih nabožnih slik, ki pričajo o tem, kako mojstrsko je tudi v slike z religiozno tematiko znal vnesti čustva in občutja. Prav tako bo na ogled nekaj njegovih najbolj poznanih slik z mitološko tematiko, ki so pomembno vplivale na ustvarjanje številnih umetnikov. Parmigianino bo na razstavi predstavljen s slikami z nabožno in mitološko tematiko ter s portreti.

Različna pristopa h grafiki
Poleg slik bo predstavljeno tudi grafično ustvarjanje obeh umetnikov, ki sta se po svojem pristopu h grafiki precej razlikovala. Correggiev je bil zelo funkcionalističen, medtem ko je Parmigianinovo ustvarjanje v tem mediju veliko bogatejše in bolj raznoliko.

Napoved prihoda baroka in iluzionizma
Antonio Allegri da Correggio (1489-1534) se je rodil v Correggiu blizu Modene. Šolal se je v delavnici strica Lorenza in bratranca Quirina, od koder je nato odšel v Modeno in Mantovo. Med letoma 1522 in 1530 je delal v Parmi, nato ponovno v svojem rojstnem kraju.

Velja za najvidnejšega predstavnika t. i. parmske slikarske šole, s svojimi deli pa je vplival na številne umetnike in že nakazal tudi prihod baroka. Do popolnosti je obvladal razmestitev figur v prostoru in tehniko chiaroscuro, se pravi igro in uravnoteženost kontrastov med svetlobo in senco. Loteval se je perspektivičnih skrajšav pri slikanju kupol in stropov, s čimer je napovedal poznejši iluzionizem.

Osrednje ime liričnega manjerizma v severni Italiji
Girolamo Francesco Maria Mazzola, bolj znan kot Parmigianino (1503-1540), se je rodil v Parmi kot sin slikarja portretista. Nanj je močno vplival prav Correggio. Od leta 1523 je v Rimu preučeval dela Michelangela in izdelal nekaj mojstrskih portretov, po letu 1527 je bil v Bologni, od leta 1531 pa ponovno v Parmi. Bil je glavni predstavnik liričnega manjerizma v severni Italiji. Uporabljal je harmonične, četudi nekoliko hladne barve in chiaroscuro. Bil je tudi pomemben grafik, med prvimi je odkril velike izrazne možnosti lesoreza.

Še štirje slikarji parmske slikarske šole
Ob njunih delih, ki bodo v jedru postavitve, bodo predstavljena še dela štirih umetnikov t. i. parmske slikarske šole - Michelangela Anselmija, Francesca Marie Rondanija, Girolama Mazzole Bedolija in Giorgia Gandinija del Grana. Omenjena četverica je sicer danes manj poznana, vsekakor pa gre za nadarjene umetnike.

Nekaj Correggievih del si lahko pogledate v spodnji galeriji. Foto: EPA in Wikipedia.