Jan Fabre se je rodil leta 1958 v Antwerpnu. V drugi polovici 70. let je doživljal uspehe kot performer. V 80. letih je svoj sloves utrdil z delom Moč gledališke norosti, ki ga je ustvaril na povabilo Beneškega bienala. Foto:
Jan Fabre se je rodil leta 1958 v Antwerpnu. V drugi polovici 70. let je doživljal uspehe kot performer. V 80. letih je svoj sloves utrdil z delom Moč gledališke norosti, ki ga je ustvaril na povabilo Beneškega bienala. Foto:
Fabre je sodeloval na veliko mednarodnih razstavah, kot so Beneški bienale, Documenta v Kasslu, bienale v Sao Paolu in druge. Med njegovimi razstavami v zadnjem času velja omeniti razstavo v pariškem muzeju Louvre leta 2008. V Ljubljani se je prvič predstavil leta 1984 na področju gledališča in leta 1989 kot vizualni umetnik z razstavo v Moderni galeriji.

Kadar pišem, vedno tudi rišem, ker hkrati, ko pišem, pišem z ušesom in pišem vizualno, tako da včasih slišim kakega igralca govoriti, vidim ga nekje stati, včasih vidim kostum. Tako da medtem ko pišem – ker vse delam ročno –, vmes še kaj narišem, da ne bi pozabil, da mi ne bi ušla ideja. Včasih pa besede vzniknejo iz risb; iz delovnih risb, nekaj skiciram in potem se pojavi znak in nekaj besed ali vrstica. Kako pride ta vrstica v igro … a potem, pozneje očistim scenarij in postane nekaj ločenega.

Jan Fabre
"Najprej o risbah: veliko skic naredim, medtem ko gledam ljudi. Na primer fiziognomija izvajalcev me pritegne, da jih vidim drugačne, ker je fiziognomija zame kot pokrajina. Odpre se kot knjiga. V tem smislu verjamem v fiziognomijo. Oče me je naučil, da sem odkril njen mehanizem in resnico."

Fabre se je ljubljanski publiki prvič predstavil že leta 1984 kot novo rojena gledališka zvezda in nato leta 1989 kot vizualni umetnik z razstavo v Moderni galeriji. Tokrat belgijski umetnik, ki bo na odprtjih tudi navzoč, k nam prihaja kar s tremi razstavami, poleg tega pa tudi kot kustos letošnjega festivala Exodos.

Med 20. marcem in 24. aprilom bodo na treh razstaviščih razstave, v okviru katerih bo Fabre predstavil svoj vsestranski likovni opus prek instalacij, risb in fotografij z njegovih predstav, posnetih z objektivi fotografskih mojstrov 20. stoletja, kot sta Helmut Newton in Robert Mapplethorpe. V Mestni galeriji Ljubljana se bo predstavil z razstavo Izposojeni čas, v Galeriji 001 (Kulturni center Tobačna 001) bo na ogled postavil instalacijo Umbraculum, v Galeriji Vžigalica pa instalaciji Karneval mrtvih pouličnih psov in Katakombe mrtvih pouličnih psov (za Ljubljano 2011).

Uvid v Fabrove ustvarjalne prakse
Kot je povedal direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana Blaž Peršin, bodo razstave ponudile uvid v Fabrove ustvarjalne prakse. Njegovo ustvarjanje na področju scenskih umetnosti bo na razstavi Izposojeni čas prikazano s številnimi dokumenti in zapisi, risbami in predvsem fotografijami. Poleg njegovih skic in zapisov za odrska dela bodo razstavljena tudi dela velikih fotografskih mojstrov, kot sta Helmut Newton in Robert Mapplethorpe. Fabre sam je k temu dodal, da sta gledališče in vizualna umetnost dva različna medija, ki uporabljata različna orodja, videnje povezav med njima pa mu omogoča nove interpretacije.

Lilijana Stepančič je v razstavnem katalogu o trojici razstav v Ljubljani zapisala, da Fabra predstavljajo retrospektivno in z novejšimi deli. Fotografije na razstavi Izposojeni čas je označila za "posebno metamorfozo, ko en medij preide v drugega in ko delo enega umetnika postane opus drugega", Umbraculum, Karneval mrtvih pouličnih psov in Katakombe mrtvih pouličnih psov pa za "ambientalne postavitve z metamorfozo, ki gledalca popelje, da doživi nove izkušnje, take, ki jih ne more v vsakdanjem življenju".

Fabru lastna umetniška pot
"Jan Fabre se je uveljavil kot prepričljiv likovni umetnik svojega časa. V ustvarjanju v postmodernem času je ubral lastno pot. Ni se odrekel bogati čutnosti, fizisu, klasičnim umetnostnim materialom, kot se je velika večina njegovih sodobnikov. Ni se izognil velikim nerešenim vprašanjem v znanosti, umetnosti, družbi. Ni šel po poti političnega aktivizma. Ni samo dokumentiral družbenih nepravičnosti in eksistencialnih travm, ne da bi jih komentiral. Ni zavrgel močnih čustev, gnusa in zanosa, ki bruhnejo iz nasprotij, nespodobnosti, nepričakovanega in neobičajnega. V tem smislu je z žuželkami prekril notranjost banje za kopanje in tako odčaral mamljivost, ki preplavi telo, zleknjeno v mlačni kopeli. Z rezinami človeških kosti je pletel oblačila in telesa spletel v mrtvaške prte. Med stekla je stisnil crknjene mačke in pod žaromete postavil povožene pse. Preklinjal je v cerkvah in molil v bordelih," je med drugim o umetniku zapisano v razstavnem katalogu.

17. izdaja festivala Exodos
Na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti se Jan Fabre v okviru 17. festivala Exodos in 6. balkanske plesne platforme predstavlja kot režiser, dramatik, koreograf, scenograf, pa tudi kot selektor in predavatelj. V njegovi režiji bo na ogled spektakel Prometej, pokrajina 2 (Cankarjev dom, 19. in 20. april), v Slovenski kinoteki pa se bo predstavil s svojim našim krajem morda najbolj nepoznanim umetniškim ustvarjanjem, filmom (15. april).

Kadar pišem, vedno tudi rišem, ker hkrati, ko pišem, pišem z ušesom in pišem vizualno, tako da včasih slišim kakega igralca govoriti, vidim ga nekje stati, včasih vidim kostum. Tako da medtem ko pišem – ker vse delam ročno –, vmes še kaj narišem, da ne bi pozabil, da mi ne bi ušla ideja. Včasih pa besede vzniknejo iz risb; iz delovnih risb, nekaj skiciram in potem se pojavi znak in nekaj besed ali vrstica. Kako pride ta vrstica v igro … a potem, pozneje očistim scenarij in postane nekaj ločenega.

Jan Fabre