Oglas
V Stari narodni galeriji bo med 13. 7. in 3. 10. začasni dom našlo 80 najbolj pomembnih Goyevih slik, ki bodo v Berlin pripotovale z vseh koncev sveta. Ker so slike za potrebe berlinske razstave posodili številni znameniti svetovni muzeji (največ, 11, jih je odstopil Prado), so organizatorji postavitev pripravljali več kot 10 let.
Osebni slikar španskih kraljevih glav
Goya si je pot med pomembne španske slikarje prehoda iz 18. v 19. stoletje utrl s slikami prizorov iz življenja Špancev, ki jih je Goya uporabil tudi kot predloge za tapiserije in slikarije v kraljevskih palačah El Prado in El Escorial. Ko se je glas o Goyevem delu razširil, so umetnika zasula naročila za izdelavo portretov predstavnikov španskega plemstva in španske kraljeve družine.
Mračni glasnik modernega slikarstva
Naziva glasnik prihoda modernih smeri, kot sta impresionizem in ekspresionizem, pa si Goya ni pridobil s podobami španskih odličnikov, ampak predvsem z deli, v katerih je preiskoval temne strani človekove eksistence, k slikanju katerih ga je spodbudila tudi osebna nesreča. Sluh mu je namreč postopoma pešal in leta 1792 je popolnoma oglušel, osebno tragedijo pa je pospremil nastanek številnih skoraj grozljivih mitološko obarvanih prizorov.
Goyevi sodobiki
Kuratorji bodo razstavo vrhuncev slikarskega opusa Francisca de Goye dopolnili s predstavitvijo nemške likovne umetnosti 19. stoletja, razstavljena pa bodo tudi dela Edouarda Maneta in Clauda Moneta kot najbolj vidnih predstavnikov francoskega slikarstva 19. stoletja. Spremljevalna razstava bo predstavila širše kulturno ozračje obdobja, ki ga je s svojimi deli zaznamoval Francisco de Goya.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje