Lavičkova zbirka, katere lastnik je Lek, je bila leta 2002 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. V prostorih te farmacevtske družbe je zbirka na ogled že skoraj 30 let; v tem času si jo je ogledalo več kot 20.000 obiskovalcev.

Nič več le za dobro obveščene
"Digitalizacija ponuja nove možnosti zavedanja pomena zbirke in odpira nova pota ozaveščanja o zakladih, ki jih premoremo; ozaveščanja predvsem mlajših generacij, tistih, ki sveta brez spleta sploh ne poznajo. Še več, v svet zrejo in ga spoznavajo s 'tehnološkimi tipali'. Hkrati bo vstop na splet Lavičkovi zbirki zagotovil tudi globalno razpoznavnost," je poudaril pomočnik ravnateljice Narodne univerzitetne knjižnice za vodenje strokovnega dela Zoran Krstulović.

Lavičkova zbirka je razdeljena na knjižni del in del s farmacevtsko-medicinskimi pripomočki. Obsega več kot 400 knjig in 500 predmetov, ki datirajo v čas od antike do 20. stoletja.

V sklopu digitalizacije so vse razstavne predmete fotografirali z več strani; vsak posamezni predmet je predstavljen v digitalni obliki. Obiskovalec lahko tako brska med predmeti in si s klikom na predmet, ki ga zanima, tega natančneje ogleda, so razložili v Leku.

Pomemben doprinos digitalizacije Lavičkove zbirke je vodenje skozi muzej s strokovnimi razlagami. Obiskovalci digitalnega muzeja tako niso prepuščeni sami sebi: skozi muzej in ogledovanje posameznih eksponatov jih vodijo poglobljene videorazlage dolgoletnega skrbnika in poznavalca Lavičkove zbirke Davorja Poljanška.

Zasluge gredo češkemu farmacevtu
Avtor zbirke je farmacevt češkega rodu Bohuslav Lavička, ki je od leta 1909 do svoje smrti delal v Tržiču. Ob več desetletnih stikih z vsemi večjimi evropskimi antikvariati je nastala skoraj zaključena zbirka farmacevtsko-medicinskega pribora in knjig.

Rešena pred izvozom
Po smrti Lavičke so hoteli Nemci njegovo farmacevtsko-medicinsko zbirko odpeljati v Nemčijo, vendar jo je rešil profesor Žontar iz muzeja v Kranju, ki je s sodelavci poskrbel, da je bila zbirka po vojni vrnjena lastnikovim potomcem. Leta 1978 je Lavičkovo zbirko odkupil Lek in jo leta 1986 postavil na ogled v muzeju v svoji poslovni stavbi v Ljubljani, kjer domuje še danes.