Med umetnike, ki jih navdihuje džez, spada tudi sloviti ameriški filmski režiser Woody Allen, navdušen džezovski klarinetist. Foto: EPA
Med umetnike, ki jih navdihuje džez, spada tudi sloviti ameriški filmski režiser Woody Allen, navdušen džezovski klarinetist. Foto: EPA

Vpliv džeza sega preko glasbe. Za ljudi, ki ga ljubijo, postane džez del življenja.

Kurator razstave Daniel Soutif
Jackson Pollock je poslušal dixieland, ko je kapljal in zlival barve na platno, razgrnjeno na tla njegovega studia.

Prav ti vplivi so zbrani na razstavi Stoletje džeza (The Jazz Century) v pariškem muzeju Quai Branly. Na ogled je do 28. junija. Postavitev, zasnovana za ljubitelje džeza in radovedneže, niza stoletno zgodovino džeza prek revij, plakatov, pisem, risank, ovitkov plošč, fotografij, filmov in slik. "Vpliv džeza sega preko glasbe," je povedal kurator razstave in dolgoletni džezovski navdušenec Daniel Soutif. "Za ljudi, ki ga ljubijo, postane džez del življenja."

"Tihi jam session" v muzeju
Razstava obiskovalca popelje od izvorov džezovske glasbe v ZDA, njegove širitve v Evropo med prvo svetovno vojno, harlemske renesanse in dobe svinga, prek druge svetovne vojne in bebopa vse do gibanja free jazz in sodobne džezovske glasbe. Melodije iz različnih obdobij spremljajo obiskovalca in mešajo doživetja v neke vrste tihi jam session, piše tiskovna agencija AP.

Velikani džeza - od Billie Holiday in Bessie Smith do Louisa Armstronga in Duka Ellingtona - so na razstavi predstavljeni prek del umetnikov, kot so Carl Van Vechten in Andy Warhol. O njihovih zgodbah pričajo še izbrani predmeti, ki kažejo tudi na to, kako sta energija in neobrzdano navdušenje iz plesnih dvoran New Orleansa prežela svetovno popularno kulturo in velike umetnine.

Med razstavnimi eksponati so tudi Picassova skica "zelo lepega barbarskega plesa", kot ga je sam poimenoval, prepognjena fotografija Mana Raya z naslovom Jazz, ki jo je fotograf rad nosil s seboj v denarnici, in izsek iz filma Swing Time, v katerem se Fred Astaire pokloni priznanemu plesalcu stepa Billu "Bojanglesu" Robinsonu.

Posebej pri Pollocku se vse vrti okoli džeza , je dejal Soutif - pa ne le zato, ker je poslušal dixieland, ko je kapljal in zlival barve na platno, razgrnjeno na tla njegovega studia. Stoječ pred Pollockovim delom Watery Paths, je Soutif dejal, da je nemogoče, da ne bi slišali glasbe v brezbrižni turbulenci in spremenljivosti njegove slike. Pollock je po njegovih besedah vplival tudi na gibanje free jazza v 50. in 60. letih.

Za obiskovalce, ki bi si želeli glasbe v živo, je muzej v marcu poskrbel s koncertnim sklopom afriških džezovskih ritmov.

C. R.

Vpliv džeza sega preko glasbe. Za ljudi, ki ga ljubijo, postane džez del življenja.

Kurator razstave Daniel Soutif