Poletje Ivane Kobilice je eden najznamenitejših slovenskih vrtnih prizorov, ki odlično uprizarja živahnost in sproščenost poletnega dne. Foto: Narodna galerija
Poletje Ivane Kobilice je eden najznamenitejših slovenskih vrtnih prizorov, ki odlično uprizarja živahnost in sproščenost poletnega dne. Foto: Narodna galerija

Muzej Lenbachhaus v Műnchnu, ki sicer slovi po svoji zbirki del članov gibanja Der Blaue Reiter (Modri jezdec) tokrat vabi s pomladno-poletno obarvano razstavo. Gre za razstavo slik, risb in umetniških fotografij vrtov in pokrajinskih ureditev. Zgodovinsko seže postavitev vse do zgodnje renesanse, najmlajša pa so dela Josefa Beuysa in švicarskega videoumetnika Petra Fischlija.
Z razstavo Gärten: Ordnung - Inspiration - Glück (Vrtovi: Red - navdih - sreča) je skušala njena kustosinja Sabine Schulze predstaviti čim več različnih načinov upodabljanja vrtov in različne pomene, ki so jih ljudje v različnih zgodovinskih obdobjih prikazovali vrtovom, smernice v urejanju vrtov skozi zgodovino, poudariti pa je skušala tudi motiv vrta kot prispodobo za občutja, ki izoblikujejo človekovo notranje življenje kot tudi motiv vrta kot parafrazo zakona, po katerem je urejeno vesolje. Mi vam predstavljamo nekaj utrinkov z razstave ter nekaj drugih znamenitih slikarskih upodobitev vrtov ali ureditev krajinskih arhitektov.
Polona Balantič











Nekatere slike so tudi dragoceno gradivo za vse, ki se posvečajo proučevanju zgodovine hortikulture. Natančno izrisani ali naslikani vrtovi namreč prikazujejo rastline, ki so bile priljubljene v posameznih zgodovinskih obdobij. Foto: Lenbachhaus
Romantični slikarji so naravo izrabili kot sredstvo za prikazovanje svojega notranjega doživljanja. Zato je ta narava pogosto neukročena in nenavadno živa. Foto: Lenbachhaus
Pri dadaistu in pozneje nadrealistu Maxu Ernstu postane narava tudi izraz avtorjevih sanj. Od tod njeni nenavadni obrisi, ki jih v resničnem svetu ne najdemo. Foto: Lenbachhaus
Vincent van Gogh je večino svojih slik ustvaril v naravnem okolju. V njegovem opusu je zato veliko upodobitev vrtov in poljedelskih površin.
Sodobno intervencijo v realnost z videonapravami zastopa švicarski umetnik Peter Fischli. Njegove podobe vrtov nihajo med resničnostjo in ponarejenostjo. Foto: Lenbachhaus
Paul Klee se je med umetniki avantgardnih gibanj najpogosteje loteval motiva vrta.
Med najzgodnejšimi prikazi vrtov so tisti, ki prikazujejo prostočasne dejavnosti fevdalnih gospodov. V fevdalizmu so bile vrtne zabave nekaj, česar navadno ljudstvo ni poznalo. Foto: Lenbachhaus
Impresionisti vrtov niso poveličevali; bili so le eden izmed izrazov naravnega sveta, ki so ga skušali upodobiti v vseh njegovih pojavnih oblikah. Foto: Narodna galerija