Avtorji razstave so s simboličnim naslovom Pst! Maribor 1941-1945 skušali ujeti vzdušje, ki je vladalo v mestu med drugo svetovno vojno, ko so množično kršili človekove pravice in svoboščine. Obiskovalci bodo na razstavi seznanjeni z vsemi pomembnimi zgodovinskimi dejstvi, hkrati pa naj bi jih ogled razstave spodbudil k razmišljanju o tem, kaj se zgodi, če nekdo samovoljno potepta človekove temeljne pravice, je napovedala direktorica muzeja Aleksandra Berberih - Slana.

Plakati, ki pričajo o zgodovini
Od danes dalje, ko bodo ob 18.00 odprli razstavo, bo v mariborskem muzeju predstavljena usoda internirancev, ukradenih otrok, vojnih ujetnikov, talcev in prisilno mobiliziranih v nemško vojsko, zajeli pa so tudi povojne poboje, ki so bili posledica druge svetovne vojne. Poudarek pa je na človekovih pravicah in svoboščinah in ne toliko na orožju in uniformah, kar je navadno značilno za muzejsko prikazovanje vojne.

Razstavljene so fotografije, plakati, časopisni članki, dokumenti, predmeti iz tistega časa, pa tudi bomba, ki so jo našli na Tržaški cesti. Naslov razstave Pst! Maribor 1941-1945 izhaja iz plakatov, ki so med drugo svetovno vojno viseli po Mariboru, in po mnenju direktorice muzeja simbolizira vzdušje, ki je takrat vladalo na tem območju.

Med drugo svetovno vojno, ko je bil Maribor izpostavljen načrtnemu ponemčevanju, je po do zdaj znanih podatkih umrlo 2671 ljudi. V povojnih grobiščih v tankovskem jarku v Bohovskem gozdu, pri Mariborskem otoku, na območju nekdanje tovarne TAM ter v Radvanju pod Pohorjem pa naj bi bilo okoli 12.000 žrtev, večinoma Hrvatov.

Stalne razstave muzeja
Stalno razstavo, prvo po 15 letih v tem muzeju, so začeli postavljati lani. Zaradi obročnega financiranja s strani ministrstva za kulturo jo postavljajo po delih. Lani so postavili del, ki je namenjen zgodovini mariborske industrije. Ta del razstave je pritegnil številne obiskovalce, ki sicer redko zavijejo v muzej, predvsem delavce, ki so prišli obujat spomine.

Prihodnje leto načrtujejo razstavo o bojih za severno mejo in generalu Rudolfu Maistru (1918-1941), leta 2012 pa naj bi se posvetili vojni za osamosvojitev Slovenije. Kot je povedala Aleksandra Berberih - Slana, so se za takšno zaporedje odločili na prošnjo številnih osnovnih šol, ki pogrešajo predstavitve druge svetovne vojne, za katero v učnih načrtih velikokrat zmanjka časa.