Slika Kristusov krst slovi po svoji aplikaciji matematičnih razmerij. Piero della Francesca je sliko razdelil po dveh kompozicijskih načelih. Oseba Kristusa in goloba nad njim sliko deli po središčni vertikalni osi, drevo, ki je zamaknjeno nekoliko v levo, pa sliko razdeli po načelu zlatega reza. Foto:
Slika Kristusov krst slovi po svoji aplikaciji matematičnih razmerij. Piero della Francesca je sliko razdelil po dveh kompozicijskih načelih. Oseba Kristusa in goloba nad njim sliko deli po središčni vertikalni osi, drevo, ki je zamaknjeno nekoliko v levo, pa sliko razdeli po načelu zlatega reza. Foto:
Piero della Francesca: Vstajenje (1463)
Piera della Francesco so sodobniki poznali tudi kot matematika in geometra in ne le kot umetnika.

Kardinal Cormac Murphy-O'Connor meni, da je slika italijanskega zgodnjerenesančnega mojstra delo vere in pobožnosti in nikakor zgolj običajno umetniško delo. Kot izraz 'življenja v veri' pa ne bi smelo biti razstavljeno v običajni galeriji, ampak bi si zaslužilo dom v cerkvi. Prostor je ponudil kar kardinal sam, ki je po poročanju BBC-ja dejal: "Za nov dom te slike rade volje ponudim Westminstrsko katedralo." Slika je sicer od leta 1851 del stalne zbirke Narodne galerije, ki je delo pridobila od kamaldoležanov v Sansepolcru, torej v rojstnem kraju Piera della Francesce.



V sobi, ki spominja na kapelo
Tudi v Narodni galeriji se strinjajo, da ima della Francescov Kristusov krst za vernike poseben pomen. Prav zato je delo povsem samo razstavljeno v posebni sobi, v kateri človek skoraj dobi občutek, da je v kapeli. Luke Syson, kurator za italijansko slikarstvo v Narodni galeriji, ob navedbi tega podatka še doda: "Narodna galerija je prostor za spoznavanje umetnosti, obenem pa je tudi prostor za njihovo občudovanje na različnih ravneh. Za nekatere je Pierov Krst mojstrska umetniška vaja v perspektivi in matematični kompoziciji. Za druge je to mojstrstvo povezano s Pierovo sposobnostjo, da protagoniste krščanske zgodbe postavi v eksaktno, celo neverjetno opisano vesolje."

Slika, ki kliče k združitvi Vzhoda in Zahoda
Slika Kristusov krst velja za zgodnejše della Francescovo delo, v katerem je še zaznati vpliv njegovega učitelja Domenica Veneziana. Slika slovi zaradi domiselne aplikacije matematičnih razmerij. Kristus, ki ga krščuje Janez Krstnik, in golob nad njegovo glavo, sliko delita v dve polovici. Drevo, zamaknjeno nekoliko na levo od Kristusa pa sliko deli na dva dela po načelu zlatega reza. Zanimiva je tudi skupina treh angelov. Drugače kot v tradicionalni ikonografiji trojica ne drži Kristusovih oblačil, ampak angeli drug drugega držijo za roko. Trojica tako verjetno predstavlja dogajanje na firenškem ekumenskem koncilu (1439), ki si je prizadeval za preseganje shizme, ki je krščanski svet razdelila na Vzhod in Zahod. Veliki podpornik ponovnega združevanja krščanskega sveta je bil tudi teolog in kamaldoležan Ambrogio Traversari, ki je bil del skupnosti, ki je sliko naročila.