Dela je posodil Izraelski muzej, ki deluje od leta 1965, v svoji zbirki pa hrani približno pol milijona razstavnih opredmetov; vse od prazgodovinskih predmetov do del sodobne umetnosti. Na razstavi v budimpeškem muzeju, ki bo odprta do 6. septembra, so tako na ogled dela nastala v razdobju 9000 let, med njimi so tudi mrtvomorski rokopisi in mojstrovine Rembrandta, Chagalla in Rodina. Celotna postavitev predstavlja okrog 50 razstavnih predmeto: vse od kipov, arheoloških predmetov, zlatarskih umetnin, do slik in liturgičnih predmetov.

Muzej na stičišču religij
Izraelski muzej hrani najobsežnejšo zbirko izraelske arheologije, pa tudi gradivo in umetniška dela, ki pričajo o judovski kulturi. Jeruzalem, kjer je sedež Izraelskega muzeja, je stičišče treh monoteističnih religij, v geografskem smislu pa tudi stičišče Vzhoda in Zahoda, je točka, ker se že tisočletja srečujejo različne kulture in religije. Tudi predmeti, izbrani za razstavo v Budimpešti, izvirajo iz različnih časovnih obdobij in z različnih področij ustvarjanja. Namen razstave je - kot so organizatorji zapisali na spletni strani muzeja - obiskovalcem približati kulturno raznovrstnost regije in tudi tamkajšnje pestro zgodovino in umetniško ustvarjanje

Mrtvomorski zvitki
Najstarejši eksponat na razstavi je neolitska maska iz apnenca, iz 7. stoletja pr. n. št. Masko, ki velja za eno najstarejših tovrstnih najdb. Našli so jo v judejski puščavi, po vsej verjetnosti pa so jo uporabljali za verske in magične obrede. Najdragocenejši in verjetno tudi najzanimivejši pa so mrtvomorski zvitki (trije pergamentni zvitki najdeni ob Mrtvem morju), stari vsaj 2000 let. Prve takšne zvitke so našli beduinski pastirji leta 1947, ko so med ruševinami nekdanjega naselja Hirbet Kumran iskali izgubljene koze.

Od njihovega odkritja so imeli vpogled v njihovo vsebino le redki znanstveniki, širši dostop pa je bil mogoč pred sedmimi leti, ko so jih objavili v celoti. Rokopisi so večinoma na pergamentu in veljajo za najstarejšo kopijo hebrejskega Svetega pisma, med njimi pa so tudi posvetni zapisi, ki izvirajo iz obdobja od 3. stoletja pr. n. št. do 1. stoletja n. št.

Od Rembrandta do Wallingerja
Na ogled je tudi pozlačeni Koran s 550 svilenimi stranmi, ki je nastal v 17. stoletju, poleg tega pa tudi predmeti povezanimi s toro - prvim delom Biblije, ki obsega pet Mojzesovih knjig oziroma pentatevh - in mnoge druge potrebščine, povezane z judovskimi verskimi obredi. Med slikarskimi mojstrovinami velja omeniti Rembrandtovo sliko Sveti Peter v zaporu iz leta 1631, sliko Nicolasa Poussina z naslovom Uničenje templja v Jeruzalemu, Chagallovo sliko Rabin in Rodinov kip grške boginje Iris. Med umetniki 20. stoletja so na razstavi s svojimi deli zastopani Rothko, Serrano, Richter, Anthony Gormley in Mark Wallinger.