Foto:
Foto:
Oton Polak: Rdeče-črna gmota, akril na platno, 100 x 120 cm, 1991.
Oton Polak: Rdeče-črna gmota, 1991. Foto: ZDSLU
Oton Polak: Marina, akril na platno, 2000. Foto: ZDSLU

Nagrado so umetniku izročili v četrtek v Galeriji Hypo v Steklenem dvoru v Ljubljani, kjer so obenem tudi odprli razstavo njegovih del. Nagrajenec, ki se je predlani predstavil s samostojno razstavo v Umetnostni galeriji Maribor, na svojih slikah nadaljuje dosledno izdelano barvno analizo ter pretehtana barvna in kompozicijska razmerja, so svojo odločitev utemeljili v ZDSLU-ju. Tipično motiviko - mestne vedute, tihožitja in ladje - transponira kot slikarski motiv v urejene, logično skonstruirane in barvno urejene bogate celote.

Od klasičnih tihožitij do abstraktne umetnosti
Polak, ki bo naslednje leto praznoval devetdesetletnico, je študiral v Zagrebu in Ljubljani. Povzel je tradicijo svojih profesorjev, kar se kaže že v motiviki, ki je v osnovi klasična. Najpogosteje slika krajine, še posebej vedute in marine; tihožitja, še posebej cvetlična; in figure, bodisi velike figuralne kompozicije ali portrete.

Polak je raziskoval tudi nove možnosti raznih struj abstraktne umetnosti, zlasti informela. V njegovem opusu pomembno odmeva problematika svetlobnega centra, ki so se je v zgodnjih 60-ih letih lotevali predvsem od Polaka za generacijo mlajši avtorji, denimo Komel in Jemec.

Spajanje nasprotij, a ne preveč abstraktno
In kakšne so razlike med Polakom in njegovimi sodobniki? "Polak ni preskočil v abstrakcijo, ampak je zanj značilen proces počasnega, a vztrajnega in doslednega sintetiziranja. Ta se začne z docela realistično risbo, ki jo umetnik v nadaljevanju prečisti in poenostavi do stopnje sproščene 'fantazije', in se nadaljuje na platnu, na katerem se osnovni motiv spremeni v docela slikarsko vizijo, ne da bi pri tem izgubil svoje osnovne karakteristike," je v spremnem besedilu zapisal umetnostni kritik Lev Menaše.

Po čem spoznamo izvirnega Polaka?
Vsaj eden od razlogov za edinstvenost umetnikovega slikarstva je po Menašejevi sodbi "neprestano spajanje nasprotij, kakršni sta vztrajno raziskovanje in spontano poigravanje z likovnimi elementi". Iz njih raste likovna sinteza, ki jo poznamo kot "Polakovo slikarstvo".

Nagrado Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov in Hypo Group Alpe Adria podeljujeta slovenskemu likovnemu ustvarjalcu ali skupini, včlanjenim v ZDSLU-ju, ki je v zadnjih treh letih v javnosti predstavil najboljše likovno ali vizualno delo, razstavo ali izvajano delo.