Starejša železna doba je zaznamovala evropsko kulturo obdobja med 8. in 5. stoletjem pr. n. št., pri nas pa je segla do začetka 3. stoletja pr. n. št. Foto: EPA
Starejša železna doba je zaznamovala evropsko kulturo obdobja med 8. in 5. stoletjem pr. n. št., pri nas pa je segla do začetka 3. stoletja pr. n. št. Foto: EPA
Bronasti certoški fibuli in železna sekira v grobu (5. - 4. stoletje pr. n. št.)
Pobudnica razstave v Dolenjskem muzeju je Karla Oder. Foto: Dolenjski muzej

Pod naslovom Tri tisočletja železarstva na Slovenskem je na ogled postavljena razstava, ki se navezuje na že leta 2003 začeti projekt Slovenska pot kulture železa. To je bilo izhodišče, saj razstava začenja pripoved pri arheologiji oziroma pri najdbah, ki izvirajo iz najzgodnejših plasti železne dobe pri nas. Starejša železna doba, imenovana tudi halštatska doba, je v Evropi trajala med letoma 750 in 450 pr. n. št., pri nas pa je segla vse do začetka 3. stoletja pr. n. št. Za to obdobje so bili na Dolenjskem značilni pokopi v gomilah, ki so bile rodovno-družinskega tipa in v katerih je zato najti neke vrste družinsko 'premoženje'.



19. stoletje - stoletje razmaha železarstva
Osrednji del razstave v Dolenjskem muzeju je posvečen dogajanju v 19. stoletju, ko je bil na naših tleh zaradi zagona industrializacije in zaradi gradnje železnice največji vzpon železarstva. V tem oziru je zanimiva primerjava s prazgodovinsko dobo; če so bila tedaj središča pridobivanja železa na Dolenjskem in Gorenjskem, pa novodobnih središč železarske industrije na Dolenjskem ni. Nahajajo se na Jesenicah, Ravnah na Koroškem in v Štorah.

Delavec in politik - oba živita za železo
Postavitev, ki jo je oblikovalo 20 sodelavcev muzeja, daje velik poudarek prikazu razvoja tehnologije predelovanja železove rude ter izdelovanja železa in jekla. Posebne pozornosti so deležne tudi peči, ki so po sodbi Karle Oder, avtorice idejne zasnove in ureditve razstave, ključnega pomena za razvoj metalurgija. Obiskovalci bodo spoznavali tudi drugo orodje in vrste predelovalnih obratov od livarn do valjarn. Spoznali pa bomo tudi ljudi, ki so bili povezani z železarstvom - to niso le delavci, ampak tudi podjetniki, izumitelji in politiki.

Razstava je plod sodelovanja Koroškega pokrajinskega muzeja, Gornjesavskega muzeja z Jesenic, Tehniškega muzeja Slovenije, Dolenjskega muzeja Novo mesto, Gorenjskega muzeja Kranj, Izobraževalnega centra Štore in tamkajšnjega Železarskega muzeja, Muzeja novejše zgodovine iz Celja, Naravoslovne tehniške fakultete univerze v Mariboru, Društva tehnikov in inženirjev Maribor ter še nekaterih ustanov.

P. B.