V sodelovanju z narodnim arheološkim muzejem v Atenah Onassisov kulturni center predstavlja razstavo Worshiping Women: Ritual and Reality in Classical Athens (Čaščenje žensk: Ritual in resničnost v klasičnih Atenah), ki bo v več kot 150 eksponatih do 9. maja predstavljala vlogo ženske v Atenah klasičnega obdobja. Ženske, čeprav jim tudi med atensko demokracijo ni bil naklonjen položaj polnopravnih državljank, so imele v življenju Atencev in v atenski civilizaciji veliko vlogo in so bile tako v marsičem naslednice boginje Atene, zavetnice Aten. O vlogi žensk v Atenah nam nekaj povedo tudi besede kuratorjev razstave: "Če je bilo bistvo grške religije vzpostavljanje in vzdrževanje harmonije med smrtniki in bogovi, potem je bila vloga atenskih žensk integralnega pomena za to pomembno podjetje. Ženske so bistveno prispevale k prizadevanjem za ohranjanje božanske naklonjenosti, ki je bila namenjena Atenam."
Atena z egido v rokahZaradi osrednje vloge boginje Atene v življenju Atenčanov so na razstavi predstavljene številne upodobitve te boginje, ki je bila ena izmed dvanajstih olimpskih bogov. V umetnosti je Atena običajno upodobljena kot boginja stroge lepote, v oklepu, s čelado in egido (egida je atribut Zevsa in Atene, običajno pa je prikazan kot ščit iz kozje kože ali prevlečen z njo, pozneje pa tudi okrašen s šopom kač in z Gorgonino glavo; bila je sredstvo za ustrahovanje sovražnikov in za zaščito prijateljev), zlasti v 5. stoletju pa so Ateni na ramo radi posedli tudi sovo. Ta poteza se povezuje z enim izmed Ateninih vzdevkov, Glavkopida ali bistrooka.
Atenino 'spremstvo'
Atena ni edina boginja, predstavljena v New Yorku. V središču so se znašle še nekatere božanske dame, v obrede čaščenja katerih so bile Atenčanke močno vpletene. To so še Artemida, po izvoru boginja življenja v naravi in lova, pa tudi boginja plodnosti, Afrodita, boginja lepote, ljubezni in prav tako tudi boginja plodnosti, Demetra, Zevsova sestra in boginja poljedelstva ter elevzinskih misterijev, ter njena hči Perzefona, boginja podzemlja. Ob boginjah so predstavljene tudi boginje, tuzemske ženske, ki naj bi živele v daljni preteklosti in ki naj bi takrat večno slavo zagotovile s posebej drznimi, a premišljenimi dejanji.
Razstava se obrača tudi k običajni ženski in predstavi njen življenjski cikel, ki je bil natančno usmerjan z družbenimi in verskimi normami. 'Zorenje' dekleta, njen vstop v zakonsko življenje, pa tudi njena velika vloga v pogrebnih obredih so pogosti motivi na vazah. Vse to pa so tudi bili obredi, za katere se je verjelo, da bi motnja v njih povzročila začetek propada Aten, za katerih zlato obdobje velja peto stoletje pr. n. št., iz katerega izvira tudi velik del eksponatov. Poleg te obredne funkcije ženske je v različnih artefaktih predstavljeno tudi vsakdanje življenje žensk kot mater in varuhinj ognjišča.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje