Ježkov duh je namreč preveval odprtje razstave Gledamo naprej - Razstava fotografij ob 50-letnici TV Slovenija, saj so dogodek zaznamovali nekateri njegovi najbolj iskrivi songi v izvedbi ansambla Ankaran, ki ga tudi sicer navdihujejo Ježkova besedila, in Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija ter hudomušni igrani prizori Ježkovega vnuka in improvizatorja Juša Milčinskega. Zdaj pa vendar h ključni temi. V Jakopičevem drevoredu v parku Tivoli je na ogled razstava fotografij, ki dokumentirajo ključne prelomnice in dogodke v petdesetletni zgodovini slovenske televizije.
Slikovna predstavitev zgodovine Televizije Slovenija, ki bo na ogled do 31. oktobra, seveda ni popolna. Prvi razlog je podala voditeljica slovesnega dogodka Bernarda Žarn. Gre preprosto za to, da se je v zgodovini slovenske televizijske postaje nabralo toliko fotografske dokumentacije, da bi za njeno predstavitev potrebovali vsaj deset tako velikih prizorišč, kot je drevored, ki nas od Cankarjeve ceste popelje do Tivolskega gradu.
Razstava za vse gledalce in sodelavce - torej za vse Slovence
Drugi razlog je preprosto dejstvo, da sodelavci televizije, kot je povedal direktor TV Slovenija Jože Možina, niso vedno povsem vestno fotografsko beležili in potem tudi hranili fotografskih dokumentov o pomembnih dogodkih in dosežkih TV Slovenije. Možina je tudi poudaril, da je razstava namenjena vsem gledalcem in posvečena sodelavcem slovenske televizije - nekdanjim in zdajšnjim. Ti so v petdesetih letih ne le beležili dogajanja v svetu, ampak so tega tudi sooblikovali. Če se komu te besede zdijo pretirane, naj ga spomnimo, kot nas je 'opomnil' Možina, na dneve slovenskega boja za neodvisnost, ko je televizija tudi kot vestni in nenehni poročevalec o prelomnih dogodkih v slovenski polpretekli zgodovini vplivala na razplet teh dogodkov.
Razstava v Jakopičevem drevoredu je javna. Dostopna je vsem, kakor je tudi javna televizija namenjena vsem. Javna televizija je namreč tudi vrednota naroda, saj nosi vsaj delno odgovornost za njegovo izobraževanje in tudi vzgajanje njegovega odnosa do naroda, države in vsega, kar je ti dve entiteti v dolgem zgodovinskem toku konstituiralo. Zato se je tudi treba zavedati, da slovenska javna televizija - tako Možina - nikomur ničesar ne jemlje, pač pa Slovencem le nekaj daje.
Dragocene fotografije iz zgodnjega obdobja televizije
Postavitev Gledamo naprej - Razstava fotografij ob 50-letnici TV Slovenija je še posebej bogata v tistem delu, ki predstavlja najzgodnejšo zgodovino slovenske televizije. Tedaj se namreč program še ni arhiviral, temveč je tekel neposredno v eter. Edini dokumenti tedanjega delovanja televizije so ravno fotografije in glede na to velja na primer še posebej spomniti na fotografije prvega dnevnika slovenske televizije, ki se je zgodil pred štiridesetimi leti. Naštejmo še nekaj pomembnih prelomnic. Ena izmed njih je leto 1953, ko je prišlo do poskusnega oddajanja z Gospodarskega razstavišča, naslednja je leto 1956, ko je prišlo na sestanku odbora za prosveto do sklepa, da je treba tudi pri nas kar najhitreje uvesti javno televizijo, najpomembnejša pa je zagotovo zaznamovana z datumom 11. 10. 1958. Tedaj je Studio Ljubljana začel oddajati svoj redni program.
Ob koncu je treba zapisati še imena tistih, ki so v fotografski aparat lovili nepozabne 'TV-sekunde' petih desetletij. To so bili hišni fotografi Milan Kumer, Vili Bitežnik in Stane Sršen, ob njih pa še televizijski snemalci, fotografi drugih medijev in tudi nekateri naključni ljubitelji fotografije. Z odprtjem retrospektivne razstave pa TV Slovenija zre tudi že v prihodnost. Po besedah Jožeta Možine se namreč pripravlja virtualna galerija in fotografski utrinki iz zgodovine slovenske javne televizije bodo potem v vsakem trenutku dostopni prav vsakemu Slovencu.
Polona Balantič