Poleg Muzeja Ravne na Koroškem, ki odpira razstavo danes ob 17.00 v štauhariji stare železarne, pri projektu sodelujejo še Gornjesavski muzej Jesenice, Mestni muzej Idrija, Muzej Velenje, Zasavski muzej Trbovlje in Železarski muzej Štore. Muzeji, ki skrbijo za rudarsko in železarsko kulturno dediščino ter dediščino slovenskega delavstva, so se na pobudo društva Slovenska pot kulture železa letos združili v skupnem projektu proučevanja zgodovine in načina praznovanja 1. maja.

Že 20. aprila so razstavo o praznovanju 1. maja odprli v Železarskem muzeju Štore in Mestnem muzeju Idrija, danes se razstava odpira na Ravnah na Koroškem. Zasavski muzej Trbovlje in Gornjesavski muzej Jesenice razstavi odpirata v torek, 25. aprila, Muzej Velenje oz. velenjski Muzej premogovništva Slovenije pa bosta vrata svojih razstav odprla 1. in 9. maja.

Projekt je namenjen predstavitvi specifičnega segmenta nesnovne kulturne dediščine, dediščine, ki se manifestira skozi praznovanje mednarodnega praznika dela. Vsak je v svojem okolju pripravil razstavo o zgodovini tega praznika. Sodelovanje pa ni prineslo le šest razstav o 1. maju, temveč tudi obsežen skupni katalog s kratkim pregledom praznovanj v slovenskih industrijskih središčih v Idriji, Jesenicah, Ravnah na Koroškem, Štorah, Trbovljah in Velenju, so sporočili iz muzejev.

Več kot sto let praznovanja dosežkov delavskega gibanja
Praznik industrijskega delavstva je konec 19. stoletja vzniknil kot oblika boja za pravice delavcev in s tem tudi boja za človekove pravice. Ideja o taki obliki izražanja zahtev delavcev je prišla iz političnih vrst in tudi organizacija praznovanj je desetletja ostala v rokah političnih in sindikalnih organizacij. Že prvo leto praznovanja praznika leta 1890 so v industrijskih središčih evropskih držav in ZDA potekale množične manifestacije. Organiziran pritisk delavske množice je dosegel osemurni delavnik, splošno volilno pravico in uresničil še druge zahteve.

Praznovanja so spodbudila tudi glasbeno, literarno, likovno in dramsko ustvarjalnost, saj so program proslavljanja vedno povezali z nastopi in predstavami kulturnih društev, izdajo glasil in podobno. Nepogrešljiv del praznovanj so tudi pihalni orkestri, postavljeni mlaji, transparenti, kresovi in tudi zabave.

V povezavi s srednjeevropskim prostorom
Društvo Slovenska pot kulture železa, ki že desetletje in pol povezuje slovenske muzeje, ustanove in posameznike s ciljem varovati, ohranjati in predstavljati dediščino kulture železa, je projekt poimenovalo Živel 1. maj! Živel praznik dela! : Praznik dela med rudarji in železarji na Slovenskem. Društvo se pri izpolnjevanju svojega poslanstva povezuje tudi s sorodnimi ustanovami v srednjeevropskem prostoru, prav tako je podpisnik Memoranduma o varovanju rudarske in železarske dediščine v srednjeevropskem prostoru.