Zlatnik naj bi, kot domnevajo zgodovinarji, skovali kmalu po Cezarjevi smrti; na eni strani je upodobljena Brutova glava, na drugi pa dve bodali in datum marčevskih id; torej 15. marec, ko je bil Cezar leta 44 pr. n. št. zaboden v senatu in je izrekel slavne besede: "Et tu, Brute?" (Tudi ti, Brut?), ko je videl, da je med atentatorji tudi njegov prijatelj in politični zaveznik Brut. Marčevske ide pa vse odtlej veljajo za zlovešč dan, ki prinaša nesrečo. Med bodaloma je tudi 'svobodnjaška čepica', ki simbolizira prepričanje zarotnikov, da so z umorom Cezarja onemogočili tirana, ki je grozil prihodnosti celotne Rimske republike.

Dve različici, a le ena prava
Poleg razstavljenega zlatnika naj bi obstajala še ena zlata različica, vendar pa strokovnjaki domnevajo, da je ena izmed obeh ponaredek. Znanih je tudi 60 srebrnikov z zgoraj opisanima podobama. Razstavljeni kovanec pa je poseben zato, ker so vanj izvrtali luknjo, po vsej verjetnosti zato, da ga je okoli vratu lahko nosil eden izmed podpornikov Cezarjevih atentatorjev, po vsej verjetnosti pa je bil kar eden izmed tistih, ki so zaroto skovali. Kovanci s to podobo so bili slavni že v antiki, v drugem stoletju našega štetja jih je omenjal rimski zgodovinar Kasij Dion, ki je domneval, da Brutova podoba in bodali nakazujejo na razlog, ki je vzpodbudil njihov nastanek - torej Cezarjevo smrt.

Kača, ki jo je gojil na prsih
Gaj Julij Cezar je rimski imperij povedel do vrhunca in ga tudi razširil vse do Egipta in po Evropi, a je po njegovi smrti ogromen imperij vse bolj in bolj propadal. Pred svojo smrtjo je Cezar načrtoval nov velik bojni pohod proti vzhodu, ki naj bi trajal tri leta, s tem pa naj bi dokončno utrdil meje rimskega imperija. Vendar je nadaljnje načrte Cezarja prekrižal senat z zaroto, na čelu katere sta bila Kasij in Brut.

Bruta je Cezar že pomilostil, ko se mu je ta uprl, prav tako pa naj bi ga posvojil kot lastnega sina in mu obljubil pomemben položaj (kar se je tudi zgodilo; mesto v senatu je bilo seveda zelo častno. Vendar pa je senat vse bolj in bolj izgubljal moč, ne glede na to, da je branil svoje interese, prav tako pa so se senatorji bali, da bo Cezar svojo željo po monarhiji (ki bi njega ustoličila kot enega in edinega vodjo) uresničil; vse to jih je vodilo k zaroti. Cezar je sicer vse to slutil, a je bil prepričan, da je potomec bogov, same Venere in da so bogovi na njegovi strani, da ga ščitijo in ga bodo podpirali v nadaljnjih pogumnih podvigih, kot so ga že v preteklosti.