Čeprav James Cook ni bil šolani intelektualec, kakršen je bil na primer njegov sodobnik Immanuel Kant, ki je povsem drugače kot Cook vse življenje preživel v rezoniranju v domačem Kaliningradu (takrat pruskem Königsbergu), pa je na svoj 'praktični' način zasledoval podobne razsvetljenske cilje kot znameniti filozof, pogosto predstavljen kot razsvetljenec par excellence. Ko je Kant pisal, da ga nič ne očara tako kot zvezdno nebo nad njim, je Cook plul pod 'neznanim' nebom in s sodelavci izrisoval prve sistematične in obenem zanesljive pomorske karte, pisal prve študije o geološki zgradbi tihomorskih otokov ter o tamkajšnji flori in favni.
Razstava v bonskem razstavišču Kunst- und Ausstellungshalle je bila koncipirana prav s ciljem predstaviti vez med razsvetljenjskim raziskovalnim duhom na eni ter raziskovanji Cooka in njegovih sodelavcev na drugi strani. Drugo organizacijsko načelo razstave pa je interdisciplinarnost postavitve. Ne gre namreč le za vpogled v znanstveni in pustolovski vidik Cookovih podvigov, ampak so na ogled postavljeni tudi eksponati, ki predstavljajo recepcijo Cookovih odkritij v umetniških delih.
Iskanje Cookove dediščine po vsem svetu
Projekt James Cook in odkrivanje Južnega morja je bil organizacijsko izredno zahteven; gre namreč za povsem prvo razstavo, ki na enem mestu znova združuje po vsem svetu 'razkropljeno' Cookovo dediščino. Glavni del od 550 eksponatov razstave prihaja iz etnografskih zbirk v Londonu, Cambridgeu in Oxfordu, dragoceni pa so tudi prispevki zbirk iz Göttingena, Berna in Dunaja.
Pomembno sporočilo razstave je zgodba o kulturah, ki jih ni več, oziroma tudi o vplivu Cookovih spoznanj na evropsko kulturo, ki so jo poročila o življenju 'divjakov' trajno zaznamovala. V Bonnu tako namenjajo velik poudarek dragocenim okrasnim predmetom iz perja in lesene skulpture, ki jih danes ne bi prepoznali, sploh pa jih ne bi znali izdelati tudi potomci ljudi, ki so se čudili do vratu zapetim možem, ki so v vročini kolovratili po peščenih plažah. Evropske raziskovalce sodobni, s konceptom tolerance zaznamovani človek skoraj samodejno označi za vsiljivce, ki želijo divjaka podučiti in ga uniformirati po evropskih normah. Vendar številna poročila govorijo o tem, da James Cook ni bil tak človek in da je pogosto razmišljal o koliziji dolžnosti do britanske krone in svoje vesti; v vsakem trenutku se je namreč zavedal, da so on ter njegovi možje vsiljivci.
Tri potovanja Jamesa Cooka
James Cook je opravil tri velika potovanja. Na prvem (1768-1771) je med drugim kartografiral Novo Zelandijo in Avstralijo in tako razbil mit o skrivnostni celini daleč na jugu sveta; drugo potovanje (1772-75), na katerem je Cooka spremljal nemški naravoslovec Johann Reinhold Forster in na katerem je Cook spoznaval otočje Tonga, Vanuate in Velikonočne otoke, je obrodilo bogata spoznanja z botaničnega in zoološkega področja; namen tretjega potovanja (1776-80), katerega konca Cook zaradi še vedno ne povsem pojasnjene nasilne smrti na Havajih 14. februarja 1779 ni dočakal, pa je bil iskanje tako imenovanega severnozahodnega prehoda, ki bi s plovbo v bližini severnega pola močno skrajšal potovanje od Evrope do Azije.