Karlov most so večkrat prizadele poplave. Nazadnje se je to zgodilo leta 2002. Foto: Unesco
Karlov most so večkrat prizadele poplave. Nazadnje se je to zgodilo leta 2002. Foto: Unesco
Karlov most
Med restavratorskim posegom v sedemdesetih so bile narejene nekatere napake, katere skušajo sedaj odpraviti.
Karlov most
Kiparski program Karlovega mostu so izdelali med letoma 1683 in 1714.
Karlov most
Karl IV. je temeljni kamen položil ob 'kozmičnem trenutku', ko je zapis ure in datuma tvoril 'dobro' zaporedje 1-3-5-7-5-3-1.

Obnavljanje mostu, za katerega so se odločili po uničujočih poplavah, ki so leta 2002 prizadele Prago, in ki naj bi bilo končano leta 2010, je postalo predmet razprav v čeških medijih. Izpostavljenih je bilo več napak vlagateljev v obnovo, katerega glavni cilj je izboljšati hidroizolacijski sistem, ki varuje most. Glavni očitek državnih spomeniškovarstvenih organov je bil, da vlagatelji projekta niso uskladili z državno akademijo znanosti oziroma da o začetku posegov tudi niso obvestili arheološkega instituta češke akademije znanosti.



2.160 evrov za 'uničevanje' mostu
Ker pa kljub izrečenim očitkom vendar ni bilo mogoče identificirati morebitne že nastale škode, je praški mestni oddelek za kulturo in varstvo spomenikov ekipi, ki bdi nad prenovo mostu, izrekel le zelo nizko kazen; natančneje, plačati so morali le 2.160 evrov. 'Hrup' okoli prenove mostu, pri kateri pravzaprav zares ni šlo še nič narobe, je verjetno nekoliko tudi posledica slabih izkušenj z nekaterimi prejšnjimi restavratorskimi posegi. Eden izmed ciljev tokratne akcije je namreč tudi odprava nekaterih napak, storjenih med restavratorskim posegom v sedemdesetih letih.

Kozmični trenutek 1-3-5-7-5-3-1 in črni srednji vek
Most, ki je nadomestil leta 1342 v poplavah uničeni starejši Juditin most, je eden največjih kulturnih spomenikov, ki nam jih je zapustil Karl IV. Gradnja mostu je v marsičem simptomatična za čas, v katerem je vladal ta češki kralj in poznejši vladar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. To je bil namreč čas velikih tragedij - slabe letine in epidemija kuge -, ki zaznamujejo to, kar imenujejo najtemnejši čas temnega srednjega veka, med katerim je umrla kar tretjina češkega prebivalstva. In to je bil tudi čas velikih supersticij in pogromov nad Judi, ki so vrgli senco na Karlovo vladavino. Ostanimo še za trenutek pri supersticijah. Karl IV. naj bi začetek gradnje mostu blagoslovil ob 'kozmičnem' trenutku, in sicer 9. dne 7. meseca ob 5.31 zjutraj, tako da popoln zapis trenutka postavitve temeljnega kamna tvori zaporedje 'dobrih' lihih števil 1-3-5-7-5-3-1.

Zlato mesto Karla IV.
Od leta 1992, ko je bilo na seznam spomenikov Unescove svetovne kulturne dediščine vpisano praško zgodovinsko jedro, je Karlov most prepoznan kot kulturni spomenik svetovnega pomena. O praškem zgodovinskem jedru bi pravzaprav lahko skoraj govorili tudi o zgodovinskem jedru Karla IV., kajti ne le most, ampak tudi katedralo sv. Vida, drugih cerkev ter mnogo palač - tudi grad Hradčani, ki so ga skozi naslednja stoletja nenehno dograjevali - so zgradili med Karlovim regnumom, ko je postala Praga zlato mesto in ko so med drugim tudi ustanovili slavno Karlovo univerzo, zaradi katere je Praga postala eno izmed glavnih srednjeveških središč znanosti.