Foto: BoBo
Foto: BoBo

Miran Boštic, direktor podjetja L56 d.o.o., ki se ukvarja z revitalizacijo industrijske stavbe v Litostroju, je za STA povedal, da v okolici Litostroja delujejo že več kot deset let.

"Soočamo se s tem, da je škoda vse zgodovine in kulture in potencialno kakovostnih ambientov, ki jih Litostroj ima. Vemo, da je bilo to najbrž največje industrijsko podjetje v Jugoslaviji, saj poleg industrijskih objektov obsega še širše območje, ki vključuje tudi bloke, zgrajene za zaposlene v Litostroju. Mi pa si zdaj želimo vplivati na spremembe tega območja v smeri revitalizacije industrijske cone, s tem da ohranimo, kar zgodovinsko označuje ta prostor, hkrati pa vanj umestimo kulturo, umetnost, gastronomijo in dejavnosti, vezane na t. i. sodobne kreativne industrije ter podobno."

Vemo, da je bilo to najbrž največje industrijsko podjetje v Jugoslaviji, saj poleg industrijskih objektov obsega še širše območje, ki vključuje tudi bloke, zgrajene za zaposlene v Litostroju. Mi pa si zdaj želimo vplivati na spremembe tega območja v smeri revitalizacije industrijske cone, s tem da ohranimo, kar zgodovinsko označuje ta prostor, hkrati pa vanj umestimo kulturo, umetnost, gastronomijo in dejavnosti, vezane na t. i. sodobne kreativne industrije ter podobno.

MIran Boštic

"Pri preoblikovanju delamo premišljeno in počasi"
Boštic se zaveda, da je do uresničitve njihovih načrtov še nekaj korakov. "Pri preoblikovanju delamo premišljeno in počasi. Obstaja vizija, ki bi jo radi realizirali, kako hitro pa se bo to prizorišče vzpostavilo, je odvisno od upravnih dovoljenj, administrativne priprave in potem koncepta, na kakšen način se bo nato območje naprej razvijalo. Bi si pa s tem, kar delamo, želeli tudi širše vplivati na okolico v smeri družbeno odgovornega ravnanja," je dejal.

(SOF), po nekaj predpremierah v tem tednu pa bo 9. junija v hali gostovala prva letošnja premiera Mestnega gledališča ljubljanskega pred občinstvom. Gre za komedijo Eugena Labicha Slamnik v režiji Diega de Bree.

Nekdanji prostori Litostrojeve črpalke imajo skupno površino 10.000 kvadratnih metrov. V njih je hala s tlorisom 2100 kvadratnih metrov ter višino 12 metrov, ki v trenutnih razmerah sprejme 250 gledalcev. Za zdaj dvorana sodi v sklop poslovnih prostorov za parkirišče, po besedah Boštica pa so s časom zaznali tudi drugačne potrebe in začeli prostor oddajati v druge namene. "Zdaj pa to halo ali dvorano pripravljamo, da bi postala večnamensko prizorišče. Nekoliko bolj težimo k temu, da bi v teh prostorih gostili kulturne in umetniške prireditve. Prednost, ki jo imamo, je, da ima dvorana relativno velik predprostor, prav tako smo umaknjeni v industrijsko cono, kjer načeloma ne motimo sosedov," je dodal.

Na Litostrojski tisto, kar je Ljubljana zamudila s Tobačno?
V Hali L56 bi po njegovih besedah lahko prepoznali nekaj, kar je Ljubljana zamudila s Tobačno, kjer so začele kreativne veje vznikati in bi se tudi lahko razvile, a se tam zaradi različnega lastništva in drugih težav ni izšlo. "Mi na Litostrojski pa lahko vplivamo na to, kakšne vsebine bi želeli imeti na tem relativno velikem območju, ki se v celoti razteza na 10.000 kvadratih uporabnih prostorov." Boštic je dodal, da seveda obstajajo določene omejitve glede tega, kaj se na tem območju sme in česa ne, je pa dodal, da so jim na Mestni občini Ljubljana doslej prisluhnili, zato dolgoročno upajo, "da bi to industrijsko cono lahko revitalizirali z dopustnimi vsebinami, ki pa bi temu območju prinesle dodano vrednost".

Sorodna novica Slovenski oglaševalski festival v znamenju jasne komunikacije

Koncerta Siddharte in Deborah De Luca
Poleg festivala SOF, ki se letos vrača na lokacijo, se na Litostrojski v avgustu v sklopu Festivala urbane kulture Slovenije (FUKSi) obetata koncerta Siddharte in Deborah De Luca, prav tako se dogovarjajo, da bi v teh prostorih gostili kolesarski sejem. V to smer si želijo iti.

Ne nazadnje pa, glede na to, da so epidemiološke razmere marsikomu otežile načrtovanje kulturnih in drugih večjih dogodkov, prav zaradi prostorskih omejitev v navezavi z ukrepi, ki jih je treba spoštovati, so takšni veliki, zračni prostori dobrodošli tudi z zdravstvenega vidika, še razmišlja Boštic.