Razstava Nova doba prihaja! Industrija - delo - kapital v Mestnem muzeju Ljubljana predstavlja več kot 600 predmetov, ki pričajo o industrijski zgodovini Ljubljane in ki bodo poleg premisleka o vsakdanjosti nekoč in danes marsikateremu obiskovalcu vzbudili tudi nostalgijo. Skozi univerzalne koncepte industrializacije, urbanizacije mest, spreminjanja življenja delavcev in distribucije kapitala ponuja celovit zgodovinski pregled razvoja industrije, dela in kapitala v Ljubljani od začetkov industrijske revolucije na začetku 19. stoletja do danes.

"Zlati nakupovalni vozički nas peljejo v nove čase. Kot so nas v nove čase peljali certifikati, veliki gospodinjski aparati, samoupravljanje, vojne skrivalnice, prvi velesejmi, boj za delavske pravice, prve tovarne in tovarnarji," so zapisali ob razstavi, ki bo na ogled do 21. maja 2017.

Prvi parni stroj v Cukrarni kot simbolni začetek moderne industrije
Razvoj industrije v Ljubljani postavitev uvede s prvim parnim strojem v Cukrarni leta 1835. V naslednjih desetletjih je v mestu nastalo več, večinoma manjših tovarn. Edina zares velika tovarna s kompleksom upravnih, proizvodnih in skladiščnih poslopij, ki je v Ljubljani nastala pred letom 1900, je bila tobačna tovarna, ki je leta 1893 zaposlovala skoraj 2.450 (večinoma) delavk. Sicer pa sta bila kot najmočnejši panogi industrije v prestolnici livarstvo in strojegradnja, je ob razstavi zapisal njen avtor Blaž Vurnik.

Od razvoja podjetij do zapiranja tovarn
V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je v mestu nastalo več deset novih industrijskih podjetij, a le malo takšnih, ki so zaposlovala več kot sto posameznikov. Med te so sodili Saturnus, usnjarna Karla Pollaka, kemična tovarna v Mostah, družba Strojne tovarne in livarne ter tobačna tovarna. Z razraščanjem industrije se je povečevalo tudi število delavcev, ki so prihajali v mesto in iskali delo. Velike gospodarske in družbene spremembe so se zgodile po koncu druge svetovne vojne, nova politika pa je dala prednost gradnji velikih industrijskih sistemov. Tako je nastal tudi Litostroj, ki je odločilno vplival na podobo severozahodnega dela mesta. Ta podjetja so organizirala celotno življenje delavcev – od izobraževanja, rekreacije, zdravstva in kulture do razvedrila in počitnikovanja.
Vse te strategije socialističnega gospodarstva pa so v krizi v osemdesetih letih in procesih prestrukturiranja in privatizacije v devetdesetih letih 20. stoletja ukinjali. Tovarne, ki se niso mogle prilagoditi novim razmeram in preživeti na trgu, so se zapirale. Ukinjene tovarne, kot so bile Tovarna dekorativnih tkanin, Rog, Pletenina, Avtomontaža in druge, so za seboj pustile izpraznjene prostore in množice brezposelnih delavcev. Kljub temu so v Ljubljani nastale tudi nove uspešne zgodbe sodobne industrije na podlagi tehnološkega znanja in inovativnosti.

Od predmetov in dokumentov do podjetnikov in delavcev
Obiskovalec si lahko na razstavi ogleda vrsto predmetov in dokumentov, od računov, ki so jih izdajale prve ljubljanske tovarne, do izdelkov, ki so jih izdelovale. Na ogled so plakati ljubljanskega velesejma, plakati s pozivi delavcem, arhivski posnetki iz ljubljanskih tovarn, predmeti, ki so definirali ambient slovenskih domov v 70. in 80. letih, izdelki množične proizvodnje in potrošnje, TV-oglasi in tudi pozivi, ki so nagovarjali k vlaganju certifikatov. Predstavljeni so nosilci kapitala – podjetniki, ki so svojim vizionarstvom omogočili, da se je ljubljanska zgodba o industriji sploh začela, t. i. industrijski proletariat, pa tudi zgodbe različnih posameznikov, od delavcev do direktorjev, ki povezujejo začetke industrializacije s sodobnostjo, je povedal avtor razstave Blaž Vurnik.

Večina eksponatov prihaja iz zbirke Mestnega muzeja. Nekaj predmetov in fotografij so si v muzeju izposodili, med drugim v Narodni galeriji in Narodnem muzeju Slovenije, v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, NUK-u, Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Slovenskem filmskem arhivu in arhivih RTV Slovenija, nekaj predmetov pa so muzeju posodili zasebniki. Pri snovanju razstave so sodelovali tudi z dvema ljubljanskima tovarnama in z več podjetji.

Zlati nakupovalni vozički in vizija nove dobe
Naslov za razstavo so si izposodili pri pesniku Srečku Kosovelu, ki je v enem izmed svojih konsov leta 1926 zapisal svojo vizijo nove dobe za vse ljudi, tako za delavca kot poeta.

Pod oblikovanje razstave se podpisuje Novi kolektivizem. Kot je povedal Miran Mohor iz oblikovalskega kolektiva, postavitev ni umetniško delo, je pa sestavljena iz del, ki so lahko gledališke, filmske, umetniške instalacije ali arhitekturne intervencije. Med predmeti je spomnil na nakupovalne vozičke, ki oznanjajo "našo dobo". Zaradi njihove simbolne sporočilnosti – obljubljali naj bi srečo – so jih prebarvali z zlato barvo.

Ob razstavi so pripravili tudi pester spremljevalni program s predavanji in delavnicami za družine, izšel pa je tudi obširen katalog s prispevki devetih avtorjev.