Multimedijsko instalacijo oziroma simulacijo velikega požara v rimskem Koloseju sta Thyra Hilden in Pio Diaz menda pripravljala kar štiri leta. To je sicer le za en v nizu projektov navideznega sežiga kulturnih spomenikov, s katerim umetnika sprašujeta: "Kaj bi se zgodilo, če bi uničili neki muzej ali zgodovinsko stavbo? Bi kultura tako izginila? Ali bi morali stavbo potem znova zgraditi, da bi uspeli ohraniti tudi kulturo?" Diaz in Hildnova v svojih multimedijskih projektih uporabljata izredno realistične videoprojekcije ognjenih zubljev v naravni velikosti. Njune instalacije so videti tako resnične, da se je že večkrat zgodilo, da je kdo poklical gasilce.
S sežigom Koloseja se Thyra Hilden in Pio Diaz vračata v mesto, kjer sta tudi začela svoj večletni projekt. Leta 2005 sta namreč prav v Rimu prvič izvedla piromansko akcijo in zažgala fontano Trevi. Čeprav je bil 48 metrov visoki Kolosej zaradi velikosti objekta njun največji izziv, pa umetnika menita, da sta bili najbolj dramatični instalaciji, ki sta ju namestila v dve cerkvi. Šlo je za dogodka v köbenhavnski katedrali leta 2007 in za požar v cerkvi Svete trojice v Gdansku. Predvsem zadnja simulacija požara je menda ustvarila skoraj apokaliptično vizijo.
Zadnja želja - požar v Louvru
No, na Kolosej sta vseeno najbolj ponosna. Kot pravi Holdnova, gre vendar za "po mnenju mnogih najmočnejši simbol zahodne kulture. Ko ustvariš grožnjo obstoju takšni kulturni ikoni, ki je seveda delo človeških rok, se zares 'stresejo' temelji naše resničnosti." Pio Diaz in Thyra Hilden tokratno manipulacijo s Kolosejem opravičujeta tudi z nedavnim dogodkom, ki je dokazal krhkost tudi na prvi pogled tako mogočnega spomenika, kot je Kolosej. Spomladi je namreč z arene odpadlo več ogromnih kosov zidu. Par v Koloseju ne končuje svojega projekta. Požare bosta podstavljala še naprej. 'Obdelati' želita še rimski Panteon, še bolj pa ju mika Louvre.