Otroški program Živ Žav v maju praznuje okrogla štiri desetletja obstoja. Ideja zanj je vzniknila pri Petru Povhu, ki je bil prvi urednik risank, tri desetletja je najlepše risanke za predšolske otroke izbirala Andreja Hafner S., zadnjih pet let pa nalogo opravlja urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj TV Slovenija Martina Peštaj.

Nekdanji urednik Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija Peter Povh je zadovoljen, da je po štirih desetletjih Živ žav še vedno tako pomemben del otroškega programa na nacionalki: "Nikoli si nisem niti mislil niti predstavljal, da bo oddaja 'živela' toliko let in rasla skupaj s toliko generacijami otrok. In da bodo zanjo v najboljšem skrbeli vedno novi sodelavci, ki pa se še kar naprej trudijo, da bi obdržali in tudi presegli že v njenih začetkih dokaj strogo postavljena vsebinska, sporočilna in izvedbena merila. Upam, da bo še dolgo prisotna. Zaradi malih gledalcev."

Otroci vsrkajo vse, od estetike do interpretacije
Sedanja urednica Martina Peštaj se zaveda, da ima vsaka generacija otrok svoje najljubše risanke in da si svoj izbor naredi tudi vsak otrok sam: "Tako ga že gledanje Živ žava počasi in z občutkom oblikuje v kritičnega gledalca, ki ve, kaj mu je všeč in kaj ne. Otroci nikakor niso zgolj pasivni opazovalci, temveč so nadvse aktivni gledalci, ki srkajo vase, doživljajo, se učijo, ponavljajo, primerjajo, povezujejo. Zato je tudi tako zelo pomembno, kakšne risanke gledajo: kakšna je vsebina, kakšna je estetika, kako so v njej obdelana čustva, kakšen sta jezik, interpretacija."

A uredniško merilo ne glede na tekoči trak različnih risank že štiri desetletja ostaja enako: "Predvsem so risanke, ki jih predvajamo, vedno zrcalo časa, v katerem živimo, prilagojeno otroškim očem. Naše risanke imajo sporočila ljubezni, prijateljstva, sodelovanja, sočutja, pa tudi resne teme, ki obravnavajo odnose v družini, med sorojenci, prijatelji. Pomembno je, da risanke otroke jemljejo resno, da so zgodbe prikazane z vidika otrok in prikazujejo reči, ki so jim pomembne. Da otrokom odpirajo prostor, kjer se dobro počutijo, jih opogumljajo in navdihujejo. Da jim sporočajo, da je čudovito, da so točno takšni, kot so.“

Pomembna se ji zdi tudi animacija: izbira različne likovne podobe in tehnike animacije, ker "verjame, da se s tem krepi estetski čut otrok".

Primat nacionalnih televizij
Licence za predvajanje risank uredništvo odkupi od tujih distributerjev, s katerimi se Martina Peštaj srečuje na televizijskih sejmih – in v zadnjem letu prek Zooma. "Za premišljeno izbiro naslovov, ki jih vsako leto odkupimo, pogledam res ogromno število risank. Z leti se seveda izuriš, že po nekaj minutah veš, ali je risanka primerna za nas. Tudi distributerji dobro vedo, s kom delajo. Selektorji z nacionalnih televizij imamo posebno mesto, distributerji nam ponujajo in prihranijo tiste risanke, za katere si želijo, da se predvajajo na nacionalnih televizijah. Pri tem je več kot denar vredno priznanje kakovosti – nacionalne televizije smo zelo izbirčne, le najkakovostnejše risanke najdejo svojo pot na naš spored."

Ogromen del magije sta prevod in sinhronizacija
Naslednji korak je prevod v slovenščino, ki se ga lotijo prevajalci za sinhronizacijo, poseben profil prevajalcev, ki obvlada tuji jezik in je izmojstren v sočni, duhoviti, knjižni slovenščini. Skupaj z urednico se dogovorijo za naslove in imena likov. Naslednji so na vrsti gledališki režiserji, ki dramske igralce pozorno vodijo pri interpretaciji likov, da se ujemajo tudi najmanjše podrobnosti: dolžina povedi mora ustrezati odpiranju ust na zaslonu, pesmi morajo biti odpete z zanosom ipd. Vsak lik je posnet posebej, mojster zvokovne obdelave pa jih na koncu združi v celoto. "Vse naše sinhronizacije so v knjižnem jeziku, saj menimo, da le ta lahko ustrezno spodbuja bujni jezikovni razvoj predšolskih otrok. Sočnost pa prispevajo odlične interpretacije naših najboljših dramskih igralcev," o obdelavi risank pred predvajanjem pojasnjuje Martina Peštaj.

"Ko sem bila majhna, je bila televizija črno-bela, risanke pa redkost," se spominja igralka in režiserka sinhronizacij Maja Sever. "Zdaj so televizije velike skoraj kot filmsko platno, risanke so pisane in na vseh kanalih. Živ žav pa je, od nekdaj, samo eden. In neverjetno srečo imam, da lahko že strašansko dolgo uživam v njem. Kot igralka, prevajalka in režiserka. Uživam kot otrok. Čeprav sem že veliko dekle.“

"Lepo je biti eden tistih, ki učijo risane junake govoriti slovensko. Prijetno, kompleksno in odgovorno delo, saj lahko risanke odločilno vplivajo na otrokov kulturni in jezikovni razvoj in ostanejo globoko v spominu še v zrelih letih," se zaveda Jaša Jamnik, ki prav tako skrbi za režijo sinhronizacij. "Prepričan sem, da je to eden najboljših in najpomembnejših segmentov nacionalne televizije."

Podobno odgovornost do svojega dela čuti režiserka Nana Milčinski: "Verjamem, da risanke, ki jih gledamo v zgodnji mladosti, oblikujejo del naše osebnosti in da se lahko vpišejo v biografijo vsake ideje, ki jo ustvarimo pozneje v življenju ali pa vsaj ostanejo prijeten spomin, ki nas spremlja skozi vse življenje."

Martina Peštaj se sicer strinja s priporočili zdravstvene stroke, da naj otroci do drugega leta ne bi uživali medijskih vsebin, pravi pa, da je vedno najpomembnejša izbira kakovostnih vsebin, ki so primerne otrokovi starosti, pa tudi, da je ob otroku vsaj na začetku vedno odrasla oseba, ki jih z njim gleda, mu je v oporo, in da je to le ena izmed pisane množice dejavnosti, ki jih ima otrok vsak dan na voljo.