Roman Materinska knjižica je – z naslovom Książeczka macierzyńska – v teh dneh izšel pri založbi Wydawnictwo Ha!art iz Krakova.

Pri isti založbi sta v preteklosti izšla tudi prevoda prejšnjih avtoričinih del, leta 2018 pesniška zbirka Cierpienia młodej Hany (Trpljenje mlade Hane) in leta 2022 prevod pesnitve Pewnej nocy pewne dziewczyny gdzies umieraja (Neke noči neke deklice nekje umirajo). Vse tri knjige je v poljščino prevedel Miłosz Biedrzycki.

Prozni prvenec Katje Gorečan Materinska knjižica je izšel pri LUD Literaturi. Pripoveduje ga nerojeni otrok in je v celoti posvečen spontanemu splavu v prvem trimesečju. Kot je v Delovih Književnih listih zapisal Robert Kuret, "bralca popelje globoko v to, kar je Deleuze poimenoval logika občutja, kjer izgubimo orientir naracije, ki bi nas vodila skozi dogodke tako, da bi jih lahko razumeli v vzročno-posledični sekvenci". Avtorica iz zaciklanega časa naposled izstopi, bralcu pa pušča odprt prostor.

Delo je bilo lani nominirano za nagrado kresnik, za Cankarjevo nagrado in za nagrado kritiško sito.

"Četudi roman nikjer eksplicitno ne naslavlja družbenega vprašanja splava, temveč je popolnoma potopljen v osebno izkustvo, je družbenokritična ost jasna," je v svojem branju ugotovila kritičarka Anja Radaljac.

"Nepretenciozna introspekcija"
Katja Gorečan se k poljskim bralcem in bralkam vrača s prozo, ki ima vse lastnosti, ki so navdušile bralce njenih dveh prejšnjih knjig, je ob izidu prevoda zapisala njegova poljska urednica Aleksandra Małecka. "Iskrenost, dekliškost, občutljivost, nepretenciozna introspekcija. Avtorici uspe najti načine, kako opisati izkušnjo izgube, žalovanja in izolacije. Na nevsiljiv in nemoralizirajoč način obravnava vprašanja ženske avtonomije in kompleksne narave materinstva."

Sorodna novica "Papir veliko lažje sprejme spontani splav kot pa ljudje"

"Če bi Materinsko knjižico razumeli zgolj kot zgodbo o splavu in izgubi sluha, bi bilo to podcenjevanje," je spremno besedo k poljski izdaji zapisala pisateljica Marta Syrwid. "Tako bi jo lahko spregledali tisti, ki teh izkušenj ne poznajo, čeprav so jih razdejale druge osebne krize. In so potem, tako kot Gorečanina protagonistka, želeli zaspati za nekaj let, niso se mogli postaviti na noge, padali so na tla, se dušili od joka in nato stotine ur molčali s pogledom, uprtim v steno. Brala sem pripoved nerojenega otroka, otroka iz nosečnosti, izgubljene v devetem tednu, in v njem slišala opis lastne krize, ki je ugasnila del mene. Ta knjiga o doživljanju tragedije v tišini torej govori tudi o žalovanju za preteklim jazom, jazom izpred zloma. In čeprav ponuja upanje za preživetje, se je po njej težko umiriti.“

Roman bo avtorica tudi osebno predstavila na 13. festivalu Miłosza na začetku letošnjega julija v Krakovu. (Letošnje leto je na Poljskem "leto Czesława Miłosza", saj mineva okroglih 20 let od smrti Nobelovega nagrajenca za književnost.)