Nagrado, ki jo podeljujejo za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta, bodo podelili 30. maja zvečer v Cankarjevem domu na Vrhniki.
Kot je ob razkritju nominirancev dejal predsednik upravnega odbora Marko Golja, so se v izboru znašla dela, ki zastopajo vse generacije, oba spola in različne založbe. V njem so tako tradicionalna kot sodobna in hibridna literatura, obenem pa so zastopane različne regije, iz katerih prihajajo nominirani avtorji oziroma avtorice.
Žirija je z letošnjim letom začela delovati v novi sestavi. Predseduje ji Mateja Pezdirc Bartol, člani pa so Alenka Koron, Simona Semenič, Igor Divjak in Tomaž Toporišič. Kot je dejala predsednica, bi med nominirance brez težav uvrstili tudi več kot le pet del, kolikor jih predvidevajo pravila za nagrado. Izbrali so jih med 45 prijavami, med katerimi so bili zastopani vsi literarni žanri in zvrsti. Tako Golja kot Pezdirc Bartol sta izrazila še veselje, da se je število prijav za nagrado, s katero nadaljujejo tradicijo Cankarja in njegove ustvarjalnosti, ustalilo nekoliko pod številko 50 in da se ji pridružujejo vse slovenske založbe.
Roman Težka voda, ki ga je Pia Prezelj izdala pri založbi Goga in je nominiran tudi za nagrado kresnik, se napaja iz bogate tradicije slovenske ljudske pesmi in kmečke povesti. Avtorica v njem z izbrušenim jezikom in očesom za opazovanje podrobnosti razgrne svet vaške skupnosti, ki pa je zgolj zunanja kulisa za intimne zgodbe. "Tako se prava zgodba dogaja drugje, v spominih oseb, ki jih drobci asociativnega toka misli naplavijo na površje (...)," je žirija zapisala v utemeljitvi.
Roman Anje Mugerli Pričakovanja, ki je izšel pri Cankarjevi založbi in je prav tako uvrščen med deset nominirancev za kresnika, govori o travmatični izkušnji para v drugi polovici 30. let, ki si želi otroka, a se spopada z neplodnostjo. Žirija ga je označila za spretno pripovedovan intimističen roman, v katerem pa se najde prostor tudi za tematike, kot so spomini na otroštvo, partnerska razmerja v kočljivih trenutkih in premisleki o umetniški ustvarjalnosti.
Roman Gorica Mateje Gomboc, ki jo je izdala založba Miš, je po oceni žirije epska in intimna zgodba tako likov kot avtorice, predvsem pa Gorice same. "Gorica je potovanje skozi čas, skozi vojne, skozi države, je zgodba o identiteti, pripadnosti, boju za medčloveško spravo, ki napram absurdnim političnim dejanjem skozi 20. stoletje do danes predstavlja resnično, otipljivo življenje," piše v utemeljitvi.
Tuskulum (Cankarjeva založba) tretja pesniška zbirka Denisa Škofiča. Avtor v njej nadaljuje svoje samosvoje pesniško potovanje, ki po oceni žirije ni povezano z nobeno od osrednjih slovenskih pesniških šol. "Je predvsem njegov lastni jezik, ki se razpira v različne govorne registre, spaja z govorico ljudi, ki jih je srečal in jih srečuje na svoji življenjski poti, predvsem pa se v povezavi z naravo rodnega Prekmurja razpira mitološkim svetovom, legendam in bajkam."
Knjiga Na kraju zapisano, ki jo je Aleš Šteger izdal pri založbi Beletrini, je svojevrstna zbirka potopisov s štirih celin in vsaj desetih jezikovnih področij. Z vloženimi avtorjevimi fotografijami sledi toku zavesti zapisovalca v vrtincu nerazumljive sodobnosti. Šteger nabira ure in zbira trenutke. Na vsaki lokaciji se prelevi v urbanega pisarja za pol dneva, stopi v stik s tamkajšnjimi prebivalci in prek njihove zgodovine zapisuje svojo, je izbiro utemeljila žirija.
S Cankarjevo nagrado se podeli tudi najmanj 7000 evrov denarne nagrade, glavna donatorica je Občina Vrhnika. Soustanovitelji nagrade so še Slovenski center PEN, Univerza v Ljubljani, SAZU in ZRC SAZU. Cankarjevo nagrado lahko prejme delo s katerega koli področja ustvarjanja Ivana Cankarja – pesniška zbirka, roman, drama in zbirka kratkih pripovedi ali esejev. Nagrado so ustanovili leta 2019, prvič pa jo podelili leta 2020.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje