Oglas
Zgodba o malteški operi, ki so jo v drugi polovici 19. stoletja zgradili po načrtih angleškega arhitekta Edwarda Middletona Barryja, je ena bolj zanimivih. Zgradba je bila namreč leta 1942 porušena v bombnih napadih nemških letalskih sil, leta 1946 pa so nemški vojni ujetniki predlagali, da bi opero sami obnovili in se tako oddolžili Maltežanom. Tedanje britanske kolonialne oblasti - Malta je bila do leta 1964 britanska kolonija - pa so predlog zavrnile in ruševine so na svojem mestu ostale do danes.
Čarobni prostor sredi SredozemljaTudi prenova opere, ki bo potekala po načrtih arhitekta pariškega centra Pompiodou, muzeja Paula Kleeja v Bernu in nekaterih objektov na berlinskem Potsdamskem trgu, ne bo odstranila ruševin. Te bodo namreč vključili v novi objekt, koncipiran kot veliko gledališče na prostem. Po poročanju časopisa Times of Malta je Piano dejal: "Ohranili bomo dušo operne hiše. /.../ Mislim, da bo to eden najbolj čarobnih prostorov v Sredozemlju."
Prestavljena parlamentarna zgradba
Prav Piano, ki so mu malteške oblasti zaupale prenovo dela stare Vallette, je bil tisti, ki se je najbolj odločno zavzemal za ohranitev funkcije lokacije, saj so Maltežani dolgo razmišljali o tem, da bi na tem mestu zgradili novi parlament. Po njegovem posredovanju bodo novi parlament zgradili na Trgu svobode, in sicer prav tako po njegovih načrtih. Ti predvidevajo skoraj prosojno pritličje, ki ne bo kazilo pogleda na novi vrt, ki naj bi ga uredili na trgu, in na kip sv. Jakoba; gre za enega izmed dveh realiziranih kipov sv. Jakoba, ki so jih naročili malteški vitezi, ki so si sicer želeli, da bi na Malti postavili devet kipov sv. Jakoba.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje