Ermitaž v Amsterdamu odpira razstava o življenju na ruskem dvoru v 19. stoletju. Foto: EPA
Ermitaž v Amsterdamu odpira razstava o življenju na ruskem dvoru v 19. stoletju. Foto: EPA
Ermitaž v Amsterdamu
Posebej za prvo razstavo so iz Sankt Peterburga v Amsterdam prepeljali okoli 1.800 predmetov. Foto: EPA

Amsterdamski Ermitaž prav danes odpirajo v prenovljenem Amstelhofu, v zgradbi, v kateri je skoraj tri stoletja deloval dom za starejše, z uvodno razstavo, ki bo na ogled do 31. januarja 2010, pa bo muzej predstavil življenje ruskega plemstva v obdobju vladanja šestih ruskih carjev. Zgodba se začenja z vladavino nekoliko manj znanega Pavla I. (1796-1801), sina Katarine Velike, ki je slovel kot ekscentrik, ljubitelj viteštva in sovražnik vsega, kar je dišalo po modernizaciji in demokraciji. Zadnji v nizu "obdelanih" vladarjev je zadnji ruski car Nikolaj II., ki je pod pritiskom provizorične vlade, ki je oblast zasedla po februarski revoluciji leta 1917, odstopil, kasneje pa so ga skupaj z njegovo družino ubili revolucionarji.
Kot v dveh dvoranah Zimskega dvorca
Razstavo, ki naj bi bila pravi vizualni spektakel, je oblikoval arhitekturni biro Merkx+Girod Architekten. Njegovi sodelavci so navdih oziroma vzorec za oblikovanje postavitve našli v dveh znamenitih sobanah - gre za Nikolajevo dvorano in Dvorano sv. Jurija v Zimskem dvorcu, v katerem seveda domuje 'pravi' Ermitaž. Poleg iz Sankt Peterburga pripeljanih predmetov bodo zgodbo o ruskem dvoru dopolnile računalniške interaktivne projekcije, poseben pogled na Ermitaž pa bo ponudil tudi film Ruska skrinja ruskega režiserja Aleksandra Sokurova, devetdesetminutna zgodba o zgodovini Zimskega dvorca, ki so jo leta 2005 posneli v enem samem kadru, v katerem se snemalec premika skozi palačo in srečuje različne zgodovinske like.
Slikarsko oko Franza Xaverja Winterhaltna
Odlične predstavitve ruskega dvora ponujajo tudi veličastne slikarije Ilije Repina in Franza Xavera Winterhaltna. Posebej slednji je v svojem času kot dvorni slikar slovel po vsej Evropi in med njegovimi portretiranci so bili med drugim britanska kraljica Viktorija in njen mož princ Albert, španska kraljica Izabela II. in Napoleonova soproga cesarica Evgenija. Med dragocenejšimi eksponati pa naj omenimo še pohištvo iz prestolne dvorane Romanovih, impresivne dragulje - nekateri prihajajo iz podjetja Fabergé -, klavir zadnje carične in drugo stanoanjsko opremo.
P. B.