Tri desetletja umetnikovega ustvarjanja predstavljajo v Galeriji Bažato.

Postavitev se začne s svetlim kubusom iz leta 1993 in temno podobo Nejeverni Tomaž iz leta 1995, nato pa prvi sklop obiskovalca popelje po drugih delih zgodnjega umetnikovega obdobja – po risbah nevidnih lestev, ciklu podob na platnu, na katerih se je ukvarjal s prehajanjem, do vibrantnih abstraktnih podob barve svetlobe. V drugem nadstropju so na ogled slike, ki sevajo, dela žareče beline in rdečine, ki iz ozadja vznika v prostor. V teh delih se ukvarja s tistim, kar je za sliko in kar se komaj opazno preliva v tisto spredaj. "Stopam v posebno območje, ki je bilo vedno zanemarjeno. Drugi ustvarjalci hrbtnih del slik niso aktivirali in zdi se mi, da je to pomembno področje, ki lahko prinaša novost," je umetnik povedal za Televizijo Slovenija. V središču njegovega zanimanja je svetloba, ki pa je ne lovi takšne, kakršno jo opazi, ampak z likovnim raziskovanjem išče možnosti njene manifestacije. "Svetlobe ne upodabljam, temveč jo ustvarjam. Slikar je izvor in njegova slikarska podoba udejanjenje Svetlobe," razmišlja.

Oto Rimele je prejemnik nagrade Prešernovega sklada (2004) in avtor številnih razstav v Sloveniji in tujini. Leta 2023 se je predstavil s projektom Berlin Portraits Metamorphosis v New Yorku in Arlingtonu. Leta 2012 je izšla njegova monografija Duhovnost materialne odsotnosti, v letih 2021 in 2023 pa je bil uvrščen v publikacijo Top Ten Contemporary Artists. Je redni profesor za slikarstvo in risbo na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Ukvarja se tudi z glasbo – je soustanovitelj skupine Lačni Franz in nekdanji kitarist skupine Laibach. V zadnjem obdobju glasbo ustvarja sam v svojem studiu, njegova glasba pa nastaja na podoben način kot njegova vizualna dela v njegovem ateljeju.

Razstava z naslovom Podoba svetlobe kot svetloba podobe bo v galeriji Bažato v Ljubljani na ogled do 5. maja.