A to je ena tistih zgodb, ki se drugače končajo – sprva kritizirani film se zapiše med najbolj cenjene klasike in mojstrovine svoje dobe. Osemdeseta leta so jih dala kar nekaj – sprva spregledanih mojstrovin, med katere spada tudi Stvor režiserja Johna Carpenterja, ki ga lahko nocoj ob 23.10 ujamete na Prvem programu Televizije Slovenija.

Paranoidna znanstvenofantastična klasika na predvečer noči čarovnic nadaljuje nov kinotečni cikel, ki bo ob petkih zvečer na Televiziji Slovenija postregel z nekaj najbolj cenjenimi naslovi tega žanra – naslednji teden bo sledil Carpenterjev Oni živijo (They Live), 13. novembra bo na vrsti film Solaris Andreja Tarkovskega, teden pozneje, torej 20. novembra, pa še Mesto slovesa Chrisa Markerja, iz katerega je Terry Gilliam pozneje črpal za 12 opic.

Carpenterjevemu Stvoru je na začetku slabo kazalo. V kinu je bil izgubljeno bitko s Spielbergovo družinsko uspešnico E. T. Roger Ebert je film kritiziral zaradi nagnusnih, preveč realističnih posebnih učinkov, kritiki so v njem našli celo vrsto ekscesov in napak. Priljubljen je postal šele pozneje in sčasoma je pridobil status enega najbolj kultnih filmov 80. let. Njegova zgodba je postala neusahljiv vir navdiha – po njej so nastajali stripi in filmske priredbe, filmski zgodovinarji pa ne morejo zaobiti vpliva njegove ekscesne estetike na razvoj fantastičnega žanra.

Ob udarni glasbeni podlagi letos umrlega Ennia Morriconeja začnemo spremljati zgodbo, ko sibirski haski beži po antarktični tundri in se pred nasilnimi lovci v helikopterju zateče v ameriško raziskovalno postajo. Neki Norvežan v helikopterju razstreli sebe in helikopter na koščke, drugega pa v snegu ustreli Garry, ameriški stotnik. Ameriški pilot MacReady in zdravnik Copper s helikopterjem poiščeta norveško bazo, da bi izvedela, zakaj so Norvežani kot blazni streljali na psa. Najdeta jo v ruševinah in z mrtvo posadko. Nekateri člani so naredili samomor, drugi so zmrznili ali se zažgali. Copper in MacReady najdeta tudi zaboj, ki je videti kot iz ledu, iz katerega je bilo pred kratkim nekaj izsekano. Tiste noči se v ameriški bazi haski spremeni v ubijalski, srhljivi Stvor, ki mutira, prevzema obliko svojih žrtev in jih zna posnemati. Preživeli so povsem obnemogli, saj ne morejo nikomur več zaupati in nikdar ne vedo, kateri od njihovih kolegov je v resnici Stvor.

V filmu, ki je nastal po scenariju Billa Lancasterja (priredil ga je po zgodbi Johna W. Campbell Who Goes There? iz leta 1938) med drugim igrajo Kurt Russell, Wilford Brimley in Keith David.

Sorodna novica Oni živijo, mi spimo

Kako prepoznati kapitalistično ideologijo
Prihodnji petek bo na vrsti še Oni živijo, zabavna kultna znanstvenofantastična parabola o tem, kako prepoznati kapitalistično ideologijo. V glavnih vlogah bomo videli Roddyja Piperja, Keitha Davida in Meg Foster, sledili pa zgodbi o moškem, ki nekega dne v smeteh najde čarobna očala, s katerimi končno sprevidi resnico o svetu okrog sebe. Skozi očala namesto oglasnih sporočil, televizijskih programov in naslovnic knjig vidi z velikimi črkami izpisane avtoritarne ukaze kapitalistične ideologije: "Kupuj", "Ukloni se", "Ubogaj", "Poroči se in se razmnožuj", "Spi", "Ne misli". Njegov upor proti oblasti se lahko končno začne, ko uvidi, da je za kapitalistično prevlado na Zemlji kriva vesoljska vrsta, ki jo od ljudi prav tako razloči z očali resnice. Vesoljci so namreč skozi očala videti kot okostnjaki, ki se večinoma smukajo po planetu v poslovnih oblekah in birokratskih uniformah umazano bogatih in vplivnih.