Retrospektivno-dokumentarna razstava, ki jo v Galeriji Vžigalica odpirajo drevi ob 19. uri, bo na ogled do 19. januarja 2025. Kurator Jani Pirnat je razstavo pripravil v sodelovanju z dokumentaristom in arhivistom Feknerjeve umetniške zapuščine Bradom Downeyjem.

John Fekner (1950, New York) se posveča sodobnim temam, kot so nadzor množičnih medijev, digitalna zasvojenost, korporativni pohlep in kemično okoljsko opustošenje. S svojim delom hkrati ozavešča javnost o avtohtonih ljudstvih, ki so bila izrinjena in izbrisana s širšega območja New Yorka, piše v razstavnem besedilu.

Sin leta 1909 v Ljubljani rojenega Ivana Feknerja
Naslov razstave Samo John ... in tako naprej po besedah njenega kuratorja izhaja iz pogostega pogovornega mašila "... in tako naprej", s katerim končamo povedano, da bi nakazali, kaj vse bi lahko na določeno temo še rekli oziroma kaj bi bilo mogoče razbrati iz neizrečenega, hkrati pa priča o Feknerjevem položaju. Ta je bil namreč v 70. in v 80. letih preteklega stoletja del živahne newyorške umetniške scene in je razstavljal z umetniki, kot so Don Leicht, Keith Haring, David Wojnarowicz in Jenny Holzer. Feknerjeve izjave so bile vselej glasne in na pravih mestih, sam pa je po lastni izbiri ostajal bolj ali manj anonimen.

V Galeriji Vžigalica se obiskovalec najprej znajde pred informativno steno, kjer je predstavljena širina umetnikovega delovanja. Predstavljen je tudi krstni list, s katerega je razvidno, da se je umetnikov oče Ivan Fekner leta 1909 rodil na Karlovški ulici v Ljubljani.

Zasejano seme kulture hiphopa
John Fekner je v najstniških letih najprej začel pisati poezijo, svoj prvi grafit na prostem je ustvaril leta 1968. Šlo je za naslov uspešnice skupine Small Faces Itchycoo Park, izpisan z velikimi belimi črkami na stavbo v parku Gorman 85th Street v Queensu v New Yorku.

Odtlej in vse do 80. let preteklega stoletja je v anonimnosti po petih newyorških četrtih izvajal gverilsko grafitarsko akcijo Opozorilni znaki, v kateri je ustvaril več kot 300 konceptualnih del, sestavljenih iz datumov, besed in simbolov. Njegove stvaritve so opozarjale na nevarne razmere v mestu, ob čemer sta ga zanimala koncepta zaznavanja in preobrazbe. Umetnik pa je skozi začetke ulične umetnosti tudi zasejal seme porajajoče se kulture hiphopa.

Avtomobil kot umetniški studio na kolesih
Fekner je leta 1977 začel ustvarjati ročno izdelane šablone – stencile. Imenoval jih je besedni znaki in jih v kombinaciji z barvnimi razpršili uporabljal na lokacijah od industrijskih ulic Queensa do južnega Bronxa. Po lastnih besedah je z uporabo šablon na najbolj enostaven in učinkovit način dosegel, da so njegovi grafiti delovali uradno, kot da bi bili zakoniti. To je bilo tudi obdobje, ko je njegov avtomobil postal njegov studio na kolesih, s katerim je lahko pokril večje območje.

Z začetkom 80. let preteklega stoletja je začel delovati v skladu koncepta Fashion Moda, prostora namenjenega eksperimentalni umetnosti, kulturni izmenjavi ter predstavitvi umetnosti grafitov, breakdancea in rapa, ki ga je leta 1978 vzpostavil umetnik Stefan Eins.

Ustanovitev glasbene zasedbe City Squad
Leta 1982 je v sklopu razstave From The Monkey To The Monitor, ki jo je sam kuriral, predstavil na podlagi istoimenske računalniške igre Space Invaders, ki sta jih iz jekla, rezane kovine, aluminija in avtomobilskih barv ustvarila z Donom Leichtom. Leto pozneje je ustanovil tudi glasbeno skupino City Squad, sestavljeno iz najstnikov, ki so mu poprej pomagali pri šabloniranju. Fekner je skozi leta poleg Leichta razstavljal ob boku številnih drugih uveljavljenih ameriških uličnih umetnikov, kot je ob prej omenjenih Haringu in Wojnarowiczu še Jenny Holzer.