V rubriki Dodatne številke gostje aktualne epizode odgovarjajo na vaša vprašanja, ki ste jih posredovali po poslušanju epizode. Prejšnji teden je v epizodi 259 gostovala pisateljica in publicistka Ana Schnabl, ki v nadaljevanju članka odgovarja na vaša vprašanja.
Gostja slovi po raznovrstnem slogu pisanja in pripovedovanja zgodb. Ob spremljanju filmov pa nima posebnih preferenc pri dojemanju najljubših slogov pripovedovanja zgodb: "Opazim le, ali je avtorica oziroma avtor v izbranem slogu oziroma pristopu suverena oziroma suveren. Pritegne me lahko tako počasnost, atmosferičnost filma Drive my car kot divjaškost Old boya." V zadnjem času je resnično uživala ob ogledu filma Konklave: "Saj je to hkrati študija značaja in suspenza poln triler. Sicer pa vedno lahko gledam filme Erica Rohmerja in Agnes Varda ter Barryja Lyndona in Goodfellas."
Delo urednice bi jo najbrž izčrpalo
V prvem pogovoru je veliko govorila o odgovornosti založb. Ana Schnabl se vsaj zdaj ne vidi v vlogi urednice oziroma založnice, čeprav ima s tem izkušnje: "Doslej sem uredila že kar nekaj besedil drugih avtoric in avtorjev ter celo dve knjigi. To delo mi je zelo ljubo, a se zavedam, da bi me, če bi postalo redno, tudi precej izčrpalo, saj je produkcija pri večini slovenskih založb velika."
Pomemben dejavnik sreče
Velika produkcija ne velja le za Slovenijo, ampak praktično za celoten književni svet. Pisateljica se strinja s tezo, da je sreča nemalokrat pomembna pri prepoznavi in širjenju dobrega glasu, oziroma kot pravi sama: "Brez sreče po mojem mnenju sploh ni literarne 'kariere'. Lahko si še tako izvrstna avtorica, vendar na kakšno posebej stabilno pot, če se ne pojaviš na pravem kraju ob pravem času, ne moreš zares računati."
Vztraja v naivnosti
Ena od večjih zgodb v zadnjih letih je razvoj in razmah umetne inteligence, ki počasi prodira tudi v kulturo, a Schnabl odgovarja: "Če sem popolnoma iskrena, o umetni inteligenci sploh ne premišljujem. Tudi, kadar naletim na besedilo, ki svari pred prihodnostjo, se pretvarjam, da je človekova volja ustvarjati močnejša od zmogljivosti nekega algoritma. Vztrajam v naivnosti, drži."
Živali v funkciji razkrivanja ...
Avtorica treh romanov se je v igri asociacij na besedni dražljaj "nikoli ne bi" odzvala s "farsa". Razložila je, da nas življenje tako ali tako preseneča in se zarečenega kruha največ poje. Na vprašanje, kaj najbolj nepričakovanega se ji je zgodilo v življenju, je tako odgovorila: "Odkar živim s psicama, se mi je razkrilo nekaj mojih osebnostnih lastnosti, glede katerih sem bila prepričana, da niso združljive z mano."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje