Petnajstminutni igrani film Scout, s katerim je Alex Cvetkov leta 2018 končal svoj študij v Los Angelesu, je svarilna zgodba o zasvojenosti z družbenimi omrežji; odlikujeta jo ekspresivna, malce futuristična scenografija in pa seveda mojstrsko izveden akcijski prizor, kakršen kaskaderski družini Cvetkov pač pritiče. Film so predlani v sekciji Giornate degli autori predvajali tudi na beneškem filmskem festivalu.

Naslov je film dobil po (izmišljeni) spletni aplikaciji Scout, prek katere uporabniki svoja življenja sledilcem predvajajo "v resničnem času“; v spodnjem desnem kotu se zato nenehno množijo srčki, komentarji in vprašanja internetnega panja. Poklicni motorist Gus (Moses Gomes-Santos) ima še posebej viralno vsebino: pripravljen je objaviti vsak trenutek svojega poročnega dneva. Njegova nevesta Sarah (Ula Furlan) vse težje skriva svoje nelagodje nad tem vdorom v zasebnost; napetost med bodočima zakoncema je že skoraj otipljiva. Še pred koncem dneva ju čaka usodni preobrat dogodkov.

Scout nosi letnico nastanka 2018, kar pomeni, da je star približno dve leti in pol. Umetnost, ki tematizira polje novih tehnologij, v sebi vedno nosi tveganje, da se bo "slabo postarala“, da njeni najbolj futuristični prijemi že čez nekaj let ne bodo več učinkovali enako. Cvetkov pa je s scenarijem za Scout bolj ali manj pravilno nakazal naraščajoči pomen, ki ga na družbenih omrežjih dobivajo najrazličnejši pretoki vsebin v živo. „Instagram in Facebook sta od mojega prvega osnutka dobila možnost oddajanja v živo; ta razvoj je zanimivo spremljati. Mislim, da smo bili kar točni z napovedjo tega, da se značaji mladih ljudi vse bolj oblikujejo na spletu in manj v resničnem življenju,“ ocenjuje Cvetkov.

Film o nevarnosti družbenih omrežij, za katerega je igralca pridobil na Instagramu
Čeprav je tudi sam prisoten na družbenih omrežjih, v tem vidi dvorezen meč. "Če si znaš sam postaviti mejo, je internet super stvar. Če te pa zasvoji do te mere, da ne znaš zares ločiti med resničnostjo in življenjem na spletu, pa je to – predvsem za mlajšo generacijo – lahko velik problem. Osnovnošolci, ki praviloma že imajo pametne telefone, lažje izgubijo stik s tem, kaj je zares pomembno, prej se lahko navadijo.“ Pri pisanju scenarija si je predstavljal generacijo današnjih trinajstletnikov in njihovo življenje čez deset let. Zato svojega filma tudi ne bi opisal kot distopijo. „To je realnost, ki nas čaka, če ne bomo dovolj pozorni na to, kaj nam telefon in internet lahko naredita. Lažje je živeti prek nekoga drugega kot pa, če se izrazim po domače, dvigniti rit s kavča in tvegati v življenju. Če nikoli ničesar ne poskusiš sam, tudi ne tvegaš neuspeha in razočaranja.“ V filmu sicer nikjer izrecno ne omenja prostora in časa, češ da "na spletu ni pomembno, kje si in kdaj si – vse se odvija v isti sedanjosti."

V tem duhu globalnosti je izbral tudi zasedbo filma: glavni vlogi je namenil britanskemu igralcu Mosesu Gomesu-Santosu in Uli Furlan. Stik z vsakim od njiju je navezal, ironično, prek spleta. "Ker sem takrat še zaključeval študij v Los Angelesu, sem cel postopek kastinga opravil na spletu. Hotel sem snemati film v angleščini in z ameriškim igralcem v glavni moški vlogi, a bi bili stroški njegove poti v Evropo previsoki. No, Anglija pa je malo bližje.“ Na Instagramu je našel in poiskal Gomesa-Santosa, pri iskanju ženske protagonistke pa je ostal bližje domu. "Ustrezalo mi je, da je Ula Slovenka in da ima sled naglasa; na ta način deluje malo bolj eksotično.“ Pred začetkom snemanja je imel za delo z igralcema, ki se prej nista poznala, na razpolago samo teden dni časa."V resnici smo imeli priprave samo tri dni, potem pa sem že moral nazaj na fakulteto.“ Zaveda se, kakšno tveganje je bilo staviti, da bo med protagonistoma vzniknila prava kemija, a so bili z rezultatom na koncu zadovoljni vsi.

Pomemben akter v filmu je njegova sijajna kulisa: osrednji prizor poroke se odvije v markantni cerkvi Marijino svetišče na Vejni v Italiji. "Iskal sem minimalistične, čim bolj futuristične lokacije z veliko betona," se spominja režiser. Ko je našel svetišče, ki ga Tržačani zaradi trikotne oblike imenujejo formaggino (sirček), je produkcijo hitro preselil iz prvotno izbrane cerkve na slovenski strani meje.

Oče kot vodja kaskaderske ekipe
Ker Alexa Cvetkova marsikdo pozna kot sina legendarnega kaskaderja Roka Cvetkova, najbrž ni presenetljivo, da je bil za film ključnega pomena tudi prizor akcijskega pregona, ki se stopnjuje do dramatične nesreče. Ekipa si ni mogla privoščiti, da bi pred kamero razbila dragocen avto znamke BMW, ker "je toliko znašal cel proračun filma“. „Najeli smo avto v voznem stanju in posneli vse prizore vožnje. Za prizor nesreče smo z odpada že prej dobili identičen avto brez motorja. Nerabni avto smo za prizor trka postavili malo pod kot, da smo lahko naredili rez in ga združili s kadrom vožnje, predvajanim v obratni smeri. Trk smo pa resnično uprizorili: v tovornjaku je bil kaskader, v avtu pa lutka. Nato smo posneli še avto na hrbtu s pravimi igralci v notranjosti.“

Koordinator kaskaderskega dela je bil seveda Cvetkov starejši; situacija, v kateri je bil sin hierarhično nadrejen očetu, kljub temu ni pripeljala do družinskih trenj. "Bal sem se, da bo morda napeto, a me je tata poslušal, upošteval in se potrudil uresničiti mojo vizijo. Bolj se je trudil zame, kot bi se zase. Pri tem ni bilo nobenega ega, lepo sva sodelovala.“

Sorodna novica Kratki film Slovenca Alexa Cvetkova na festivalu L. A. Shorts

Film je nastal v koprodukciji Slovenije, Makedonije in Hrvaške ter s finančno podporo Filmske agencije Severne Makedonije.

Še ena velika produkcija na Hrvaškem
Cvetkov se sicer v teh dneh mudi na Hrvaškem, kjer kot pomočnik režiserja Jamesa Watkinsa sodeluje pri nastajanju šestdelne serije The Ipcress File. (Gre za novo ekranizacijo istoimenskega vohunskega trilerja, postavljenega v Berlin in London šestdesetih let prejšnjega stoletja. V glavnih vlogh nastopajo Joe Cole, Lucy Boynton in Tom Hollander. )

Cvetkov je filmsko znanje pridobival s študijem v ZDA. Ne skriva svoje želje po uspehu v tujini, zato tudi pozorno nabira izkušnje pri Watkinsu (McMafia, Ženska v črnem, Jezero groze), obenem pa namerava svoje izkušnje s kaskaderstvom uporabiti tudi v prihodnjih samostojnih projektih.

Sanje o celovečercu
Njegov daljnoročni cilj je režija celovečerca, še prej pa bo letos režiral – zaradi epidemije že dvakrat zamaknjeno – srednjemetražno slovensko-makedonsko koprodukcijo Zemlja z Natašo Petrović in Leonom Lučevom v glavnih vlogah.

„Zdi se mi, da je film Scout temeljil predvsem na svetu, ki sem si ga izmislil, in ne na značajih; to je bil pač še mlad avtorski glas,“ je kritičen danes. "Zdaj bi si rad dvignil samozavest z življenjsko dramo, ki temelji na značajih. Hkrati pišem scenarij za celovečerni film. Ko bom združil izkušnje Scouta in Zemlje, bom pripravljen za dolgometražni projekt.“ Režiser v smehu priznava, da si današnjega predvajanja najverjetneje ne bo ogledal – malo zato, ker je zaposlen s prej omenjenim projektom, malo pa zato, ker "bi v retrospektivi pol stvari spremenil“.