Še ena gotska cerkev, s katero je Schinkel protestiral proti Napoleonu

Odlritje slike Gotska cerkev na skali ob morju

Le med letoma 1813 in 1815 se je Schinkel popolnoma vrgel v gotiko. Imel jo je za popolnoma nemški slog, ki bi lahko Nemcem vdihnil navdih za boj proti Napoleonu.

Schinkel je sicer vzore iskal tako v antiki kot v gotiki. A antiko je imel za preveč trezno, za znanstveno, in tako za slog, ki ne more prinesti tiste duhovnosti kot gotika.

V drugi svetovni vojni je izginil večji del slikarskega opusa arhitekta K. F. Schinkla. Pred kratkim so kot njegovo identificirali še eno sliko.

Le med letoma 1813 in 1815 se je Schinkel popolnoma vrgel v gotiko. Imel jo je za popolnoma nemški slog, ki bi lahko Nemcem vdihnil navdih za boj proti Napoleonu. Foto:

K. F. Schinkel: Katedrala ob vodi (1813) — Schinkel je sicer vzore iskal tako v antiki kot v gotiki. A antiko je imel za preveč trezno, za znanstveno, in tako za slog, ki ne more prinesti tiste duhovnosti kot gotika.

Romantični klasicizem - tako je zgodovinar arhitekture Siegfired Giedion poimenoval usmeritev Karla Friedricha Schinkla v drugem desetletju 19. stoletja. To usmeritev, ki je kot enakovredna vzora pojmovala tako antiko kot tudi gotiko, je Schinkel predstavil 'predvsem v svojem slikarskem delu. To je bilo, podobno kot njegove berlinske stavbe Stari muzej, Gradbena akademija ali nekdanje gledališče, danes pa koncertna palača, med drugo svetovno vojno skoraj popolnoma uničeno. A drugače kot stavbe so bile slike izgubljene za vedno. Zato je identifikacija novega platna Karla Friedricha Schinkla toliko večji dogodek.

Gotska cerkev na skali ob morju, ki sicer visi v berlinski Stari nacionalni galeriji. Zdaj pa so ugotovili, da je kopijo svojega lastnega dela, enega najbolj reprezentativnih za tako imenovano visokoromantično Schinklovo obdobje, naslikal kar njen avtor sam. To pravzaprav ni nič nenavadnega. V 19. stoletju so namreč umetniki za naročnike pogosto izdelovali replike svojih lastnih del. In takšen posel je sprejel tudi Schinkel, ki mu v drugem desetletju 19. stoletja tudi ni preostalo kaj dosti drugega, saj se je večjih arhitekturnih naročil lahko veselil šele od leta 1818.

Z gotiko nad Napoleona
Čeprav gre pri sliki Gotska cerkev na skali ob morju iz leta 1815 na videz za sanjavo romantično gotsko fantazijo, je slika v resnici tudi Schinklova politična izjava. Le med letoma 1813 in 1815 je Schinkel v svojih slikah izrabljal le gotsko gestikulacijo, saj je gotiko pojmoval kot izviro nemško umetnost in tako kot umetnost, ki lahko nemškemu narodu v boju proti Napoleonu da novih moči. V tem smislu je treba videti tudi morda še bolj znano Schinklovo sliko Katedrala ob vodi. Pred kratkim obdobjem in po tem pa Schinkel vedno sintetizira gotiko in antiko in sicer sintetizira izvor nemške umetnosti in izvor večnih vzorov v umetnosti in življenju. V kontekst slikanja romantičnih pejsažev z gotskimi cerkvami sicer spada še Schinklova pobuda, da bi spomenik na osvobodilne vojne zasnovali kot gotsko cerkev. Načrt ni bil realiziran in Schinkel se je moral zadovoljiti z veliko bolj skromno različico, gotskega spomenika v Kreuzbergu, ki stoji še danes.

V sliki Gotska cerkev na skali ob morju je očitno Schinkovo mojstrstvo v obravnavi perspektive, česar se je Schinkel izučil ne toliko pri pouku arhitekturnega načrtovanja kot pri uku za slikarja dioram in za scenografa. Prav tako pride v tem delu do izraza še ena poteza Karla Friedricha Schinkla. To je njegovo prepričanje, da je vsako umetniško delo poklon nečemu, zato se je tudi pozneje, ko se je odvrnil od jasnega preferiranja gotike, vedno znova odločal za vključevanje posameznih gotskih prvin v svojo arhitekturo. Gotika mu je namreč pomenila slog duhovne privzdignjenosti, slog, ki nas spodbuja k prizadevanju za iskanje božanskega v nas in v naravi okoli nas.