Sorodna novica Blaž Lukan: "Ne gre drugače, kot pisati iz subjektivnosti. Ta pa ne pomeni nujno pristranskosti."

Za igralske dosežke sta bila nagrajena Lucija Harum (Pet kraljev: k psihopatologiji neke monarhije) in Klemen Kovačič (Agmisterij (tretjič)). Občinstvo je najbolj prepričala Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa v režiji Luke Marcena. Posebno nagrado žirije za likovno in zvočno podobo predstave je prejela uprizoritev Boj na požiralniku v režiji Jerneja Lorencija. Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji so letos podelili Blažu Lukanu.

Kot je o zmagovalni predstavi Pet kraljev: k psihopatologiji neke monarhije, ki jo je napisal Tibor Hrs Pandur po kraljevskih kronikah Williama Shakespeara in režirala Livija Pandur v produkciji SLG-ja Celje, zapisala žirija, kronike od Richarda II. do Richarda III. "spretno združuje v zaokroženo dramaturško celoto, ki odseva sodobne družbene in politične napetosti. Režijsko koncizna in miselno kompleksna uprizoritev s sofisticirano uporabo gledališkega jezika odpira prostor za razmislek o cikličnosti zgodovine in mehanizmih moči, ki se – kljub stoletjem – bistveno ne spreminjajo, temveč zgolj menjajo obraze."

Žirija poudarja, da je v središču predstave "lucidno razdelana psihopatologija vladanja", vendar pa je dodatna kakovost uprizoritve "premišljena preusmeritev fokusa k ženski perspektivi – vizuri, ki je v izvirnem Shakespearovem besedilu skorajda ni. Na odru se odločno in z jasno režijsko vizijo odpira nov prostor za ženske like in žensko subjektivnost, za njihov pogled in glas v politični areni. Uprizoritev ne le problematizira modele moči, temveč tudi razgalja njihovo spolno oziroma družbenospolno dimenzijo, pri čemer v klasično besedilo vnaša nova vprašanja in možnosti interpretacije."

Od igralcev izstopala Lucija Harum in Klemen Kovačič
Žirija se je igralski zasedbi predstave Pet kraljev: k psihopatologiji neke monarhije poklonila tudi z igralsko nagrado. Nagrado za najboljšo žensko vlogo prejme Lucija Harum za vloge Kraljice Izabele, Nell, Bolničarke in Lady Anne. Igralka je, kot piše v utemeljitvi, v kompleksni in večplastni upodobitvi ženskih likov "tiho, skoraj neslišno in skrito gradi transformacijo skozi celotno predstavo, vse od naivnosti začetnih vlog do končne erupcije v mogočni preobrazbi". "Vsak njen prihod na oder prinaša novo dimenzijo in interpretativno fineso, s čimer ustvarja močno in navdihnjeno soigro s fantastičnim ansamblom. S svojo igro ne le, da oživlja kompleksne psihološke pokrajine svojih likov, temveč jih preobraža v močne simbole," je zapisala žirija.

Za najboljšega igralca je bil nagrajen Klemen Kovačič za igro v avtorski predstavi v trajanju z naslovom Agmisterij (tretjič), ki je nastala v produkciji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani in Bunkerja. Žirija je njegov performans, ki traja kar osem ur, označila za izpoved in dekonstrukcijo življenja – individualne zgodbe ter mesenega in duhovnega telesa slehernika. "Pri tem ga odlikuje predvsem psihofizična kondicija, njegova zavezanost izvajanju in klena prisotnost, ki se ne vda utrujenosti ali nezbranosti," dodaja žirija in poudarja njegovo govorno bravuro s čisto, jasno in kljub nevtralnemu tonu čutečo in prodorno interpretacijo. "Poleg uporabe različnih gibalnih jezikov je prebojno opazna spretnost v metamorfozah podob, ki presune tudi z duhovitimi prebliski, kjer humorni učinek doseže z razbremenitvami mučeniških podob in utrujanja telesa ter zavedanjem, da 'je gledan', brez banalne spogledljivosti z občinstvom," še piše v obrazložitvi.

Posebno nagrado Tedna slovenske drame za likovno in zvočno podobo predstave je žirija namenila uprizoritvi Boj na požiralniku, ki je nastala v režiji Jerneja Lorencija po besedilu Prežihovega Voranca in v produkciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Predstavo je žirija opisala kot izkustven dogodek, ki neposredno nagovarja naše čute. "Scenografski elementi so bolj kot v postavitvi učinkoviti v svoji materialnosti, kjer skoraj okušamo zemljo in vodo, ki sta bistvena elementa vizualne podobe. Vse to uokvirja gledališka svetloba, ki ne tvori samo atmosfere, temveč izrisuje odrske podobe v njihovi preteči vztrajni prisotnosti. Vidni reflektorji in jasno usmerjena umetna luč nas prevarajo in ustvarijo občutek, kot da v prostoru zaznavamo naravno svetlobo v vseh njenih mračnih odtenkih, senčenju, skrivanju in razkrivanju nasilja nad človeškim telesom ter boj z življenjem in naravo."

Sedem uprizoritev v tekmovalnem programu selektorice Alje Predan je ocenjevala strokovna žirija, ki so jo sestavljali Igor Samobor (predsedujoči), Nika Bezeljak in Mirna Rustemović.

Grumova nagrada za Trilogijo o mestih in ljudeh
Med petintridesetimi besedili je nagrado Slavka Gruma za najboljše novonastalo dramsko besedilo prejel Milan Ramšak Marković za besedilo Triologija o mestih in ljudeh. Žirija v sestavi Rok Andres (predsedujoči), Miriam Kičiňová in Jakob Ribič je besedilo ocenila kot "poglobljena študija o razredu in družbeni umeščenosti posameznika". Avtor v gledališki jezik pretvarja ugotovitev, da posamezniki svojo osebnost oblikujemo okrog temeljnih simbolnih točk, ki kot take presegajo svojo dejansko vrednost. Prav zato lahko vsak posameznik s spremembami, ki pridejo od zunaj, izgubi svoj osnovni orientir v življenju, prav to jedrno napetost pa besedilo spretno izkorišča in jo prevaja v osrednji dramski konflikt. V prvem delu je takšna identitetna točka otrok, v drugem delu, v katerem nas avtor popelje v višji družbeni razred, protagonist svojo identiteto spleta okrog ogrlice, v tretjem delu pa spremljamo pohajkovalca mesta. "Na prvi pogled se zdi, da se avtor v tem delu najbolj približa naslovu svojega besedila – da torej spremljamo pripoved o mestu in ljudeh. Toda z vznemirljivo dramsko formo doseže pomemben obrat: s skorajda hipnotičnim notranjim monologom podčrta poanto, da je tisto, kar vseskozi spremljamo, pravzaprav zgodba o mestu v ljudeh," je zapisala žirija, ki je za to nagrado nominirala še besedila Varje Hrvatin Vile v Sloveniji, Nine Kuclar Stiković morska deklica (sto sedeminosemdeset let pozneje) in Maše Pelko Für OFELIJA (Mitologija utapljanja).

Nagrada za edinstven slog Neže Lučke Peterlin
Zgoraj omenjena žirija je podelila tudi nagrado za mladega dramatika, na katerem se za nagrado potegujejo besedila avtorjev, starih do trideset let. Od dvanajstih besedil je zgoraj omenjena žirija nagrado podelila Neži Lučki Peterlin za besedilo Jagnje, v katerem avtorica sugestivnim imaginarijem vzpostavlja svetove, ki se gibljejo na presečišču fizičnega in metafizičnega, časnega in onkraj časnega sveta, navaja žirija. "Posebna kvaliteta besedila je atmosferičnost, ali bolje zapisano: občutek za gradnjo atmosfer, ki v različnih intenzivnostih določajo podobe, stanja in gibanja," je zapisala žirija in dodala, "da je slog hkrati minimalističen, a tudi izjemno nasičen, je osrednja kvaliteta besedila prav jezik, zaradi česar izrazito izstopa v letošnji selekciji."

Žirija je letos podelila še Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji, ki ga je namenila Blažu Lukanu. "Če bi rekli, da je Blaž Lukan človek gledališča, pravi homo theatralis, bi kljub temu verjetno rekli še premalo, saj je tudi – in to zelo pomemben – esejist in pesnik, ki piše tako za otroke in mlade kot za odrasle. Toda nemara je Lukan v prvi vrsti res zavezan prav gledališču, njegov opus pa razkriva, kako gledališče po eni strani razume kot resnično široko polje možnih in mogočih praks, po drugi strani pa ga kot tako tudi zanima, na tak način vanj vstopa, o njem razmišlja in v njem tudi deluje. V tem se kaže Lukanova odprtost duha, njegova radikalna zavezanost temu, da se kot raziskovalec, znanstvenik, intelektualec in dramaturg odpre vsemu novemu, drugačnemu, neznanemu in tujemu, da se torej ne zapira v meje obstoječega in znanega, temveč raje pogumno in vztrajno vstopa v mnogo bolj vznemirljivo polje mišljenja in spoznanja," so zapisali. Prispevek pedagoga, profesorja, akademskega raziskovalca, kritika, publicista in analitičnega kronista slovenskega gledališča so označili kot "nedvomno ogromen".

Sorodna novica Dramatika manjših evropskih jezikov tudi na Tednu slovenske drame, skupno 20 uprizoritev

Teden slovenske drame se je letos znova začel na svetovni dan gledališča, 27. marca. Kot so sporočili organizatorji, so si obiskovalke in obiskovalci v sedemnajstih dneh festivalskega programa poleg sedmih tekmovalnih predstav ogledali še pet v spremljevalnem programu, štiri predstave v programu za mlade, pet predstav v Mednarodnem programu DoSEL, ki je nastal v okviru projekta Dramatika manjših evropskih jezikov, ter še štirinajst dogodkov bogatega dodatnega programa, ki so ga sestavljali problemski razgovori, okrogla miza, dve živi radijski igri, predstavitev raziskave o evropski dramatiki, intermedijska raziskava, delavnica, razstavi, bralne uprizoritve, dva dneva nominirancev in koncert.

"V preteklih 17 dneh smo pokazali, da je Prešernovo gledališče pomemben gradnik slovenskega gledališkega polja, ki s Tednom slovenske drame tvorno povezuje ustvarjalce in producente tudi v mednarodnem okviru. 55. Teden slovenske drame je bil izjemen podvig in izredno ponosen ter hvaležen sem za vse požrtvovalno in neumorno delo celotne ekipe, zaradi katere je TSD vselej več kot festival," je ob koncu festivala povedal v. d. direktorja Prešernovega gledališča Rok Bozovičar.

Letošnji festival je bil najobsežnejši do zdaj – tako po številu dogodkov kot po številu sodelujočih umetnic in umetnikov. Festivalski program je bil po mnenju organizatorjev izjemno dobro obiskan, festival pa so spremljali tudi številni gostje iz tujine. Festivalski dogodki so z izjemo ene uprizoritve potekali v Kranju na različnih, tudi novih festivalskih lokacijah. Pri pripravi festivala so sodelovali z več kot petindvajsetimi različnimi organizacijami in na njem je sodelovalo več kot 500 umetnic in umetnikov ter drugih gostujočih.