"Selitve mi ne delajo več preglavic, ker sem se navadil v življenju spreminjati okolja. Do zdaj sem nekajkrat spremenil naslov in vem, kako gre to: v glavnem, če ti migaš, vse stvari migajo s tabo, pravzaprav je to formula, da se uspešno znajdeš," svoje izkušnje opisuje vsestranski glasbenik, ki občasno tudi poje. Do zdaj je igral z veliko hrvaškimi glasbeniki, kot so Oliver Dragojević, Gibonni, Tedi Spalato, Jasna Zlokić, Jimmy Stanić ali pokojni Boško Petrović. Skupaj s soprogo Mojco in njenimi starši, prav tako glasbeniki, nastopa v kavarni Slamič, v bližini katerega ima studio, kjer nastajajo številni glasbeni aranžmaji.

Goran Rukavina je vsestranski glasbenik, rojen v Čabru v Gorskem kotarju. V življenju se je veliko selil; iz Čabra na Krk, potem na Reko in v Zagreb, v Celovec in na študij v Gradec v Avstrijo, kjer je spoznal svojo bodočo ženo Slovenko in se zaradi nje nastanil v Ljubljani. Tukaj se je dobro znašel, saj je že prej sodeloval z Big bendom Slovenije in poznal ljudi iz sveta glasbe.

Vsestranski umetnik
Goran je v Gradcu študiral bas in kontrabas. Na Hrvaškem je posnel več glasbenih spotov, v katerih tudi poje. Poleg basa in kontrabasa igra še klavir in kitaro. Do zdaj je igral z veliko hrvaškimi glasbeniki, kot so Oliver Dragojević, Gibonni, Tedi Spalato, Jasna Zlokić, Jimmy Stanić ali pokojni Boško Petrović. Poleg kavarne Slamič ima studio, v katerem piše tudi glasbene aranžmaje. Meni, da je vsestranskost danes skoraj nujna: "To vse zelo dobro pride, ko je človek na trgu, ko je svobodnjak, kot sem jaz. Več znaš, lažje se dogovoriš za kakšen posel."

Koncerti v Slamiču
Goran poleg ustvarjalnega dela s svojo ženo Mojco in njeno družino organizira koncerte v Slamiču. Gre za izjemno glasbeno družino; soproga Mojca je violinistka v Ljubljanski filharmoniji, njen oče Stanko Arnold pa je izjemen trobentač. Na veliko koncertov tudi sam igra: "Odločili smo se, to je zdaj že osmo leto zapored, da organiziramo koncerte v Slamiču. To se je izkazalo kot resnično dobra stvar, ljudje so se po toliko letih počasi navadili, da ob sredah pridejo v Slamiča in poslušajo zelo dobre koncerte." Goran je tako s svojo družino nastopil na božičnem koncertu, na katerem so peli Avsenikove pesmi. Čeprav ima dve babici Slovenki in se v slovenščini odlično znajde, je prav na tem koncertu ugotovil, da mora še veliko vaditi: "Zgodilo se mi je, da sem pel v slovenščini Lepo je biti muzikant in Slovenija! In potem sem dojel, da moram resnično veliko vaditi, da bi slovenščino zadel, kot se spodobi. Danes lahko pridem kamor koli in se pogovarjam v slovenščini, še posebej, če je sogovornik pripravljen, da se z mano pogovarja slovensko, ker se navadno dogaja, da takoj ko jaz začnem, me prekine in prosi, da z njim govorim hrvaško, da bi on z mano lahko vadil svojo hrvaščino!"

Pesmi v slovenščini?
Po prihodu v Slovenijo je poskusil pisati pesmi v slovenščini, ampak je sčasoma to idejo opustil, vsaj za zdaj: "Ko sem naredil rez z Zagrebom in se odločil, da ne bom več igral koncertov v Zagrebu, sem sklenil, da bom tukaj nekaj poskusil, in sem začel delati glasbene aranžmaje. Tako je bila prva pesmica, ki sem jo napisal, zelo žalostna pesmica, kdo ve zakaj, in je bila v slovenščini." Na žalost je ostala nedokončana.

Poletje ob morju – delovno
Kot večina glasbenikov bo Goran poletje preživel na morju, ampak delovno: "Kaj bom na poletje? Kot vsaki glasbenik bom tudi jaz preživel poletje ob morju, ampak delovno. Imam srečo, da igram hvaležna inštrumenta – bas in kontrabas, ta vedno manjkata v bendih. In potem od Umaga do Dubrovnika, celo poletje v avtu." Če se odpravljate na Jadransko morje, ga morda kje tudi srečate ...