Razstava ni le razstava slikarstva Petra Paula Rubensa in španskih baročnih mojstrov, ampak gre skoraj za celostno umetniško delo, kajti na novo restavrirane slike so predstavljene v baročnem ambientu treh najstarejših valencijskih cerkva in v 15. in 16. stoletju dograjenem in slogovno prenovljenem nekdanjem mavrskem gradiču. Pri desetletni prenovi vseh objektov in slik - poleg slik, ki pripadajo trem cerkvam, so na ogled tudi baročne slike iz drugih muzejev, zasebnih zbirk, samostanov in cerkev - je sodelovalo sedem arhitektov, šest arheologov in 133 restavratorjev.
Pohod kralja Jakoba I. oziroma Jakoba Osvajalca
Poleg predstavitve razkošne baročne umetnosti, ki je močno zaznamovala tudi Valencio, je namen razstave, osvetliti zgodovino, predvsem tisto, povezano z ustanovitvijo valencijskega kraljestva v 13. stoletju in nadaljnjo zgodovino. Tudi zgodba o treh cerkvah, ki so zdaj postale razstavni prostor, to je o cerkvah sv. Štefana, sv. Martina in sv. Janeza od Križa, je zgodba o zgodovini Valencie. Gre namreč za najstarejše valencijske cerkve, ki so jih posvetili kmalu po letu 1238, ko je tedanji aragonski kralj Jakob osvojil Valencio, čemur je čez nekaj let sledila ustanovitev kraljestva Valencia, vključenega v aragonsko državo. Zanimivo je, da so prve cerkve v Valencii ustanavljali na lokacijah mošej, v 17. in 18. stoletju pa so jih vse po vrsti prenovili in jim nadeli baročno podobo.
Projekt za 11,2 milijona evrov
Restavratorji, ki so sodelovali v projektu Sijaj baroka, so v zadnjih letih obnovili kar 2.000 kvadratnih metrov okrasja v cerkvah in 144 predmetov, ki opremljajo tri cerkve. Poleg slik so restavratorji 'reševali' tudi več skulptur, tkanine, zlate in srebrne okrasne predmete ter dokumente. V celoten projekt, katerega razstavni program je razdeljen v sekcije valencijsko baročno slikarstvo, valencijska skulpturalika in izdelki iz zlata in srebra od srednjega veka do 20 stoletja ter izrazi izrekanja časti devici Mariji, je bilo vloženih 11.235.000 evrov.