Po njegovih besedah je konferenca v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja posvečena dvema širšima temama, obe pa sta v današnjih časih velikih preizkušenj izjemno pomembni.

"Prva tema so človekove pravice kot ideal, h kateremu sodobne civilizacije težijo. Osredotočamo se na tiste pravice, ki običajno ne zasedajo prvih mest v razpravah mednarodnih forumov, to so kulturne pravice oziroma natančneje, pravica do dediščine kot poseben vidik kulturnih pravic," je poudaril.

Kot drugo je navedel trajnostni razvoj: "Vemo, da so Združeni narodi s svojo Agendo 2030 vsem državam članicam zastavili visoke razvojne cilje, do katerih naj človeštvo prispe v manj kot desetletju, desetletju, ki je pred nami. Po našem prepričanju teh ciljev seveda ne bo mogoče uresničiti le z državnimi ukrepi."

Pomembni pristopi, ki so osredotočeni na ljudi

Po Simonitijevih besedah lahko cilje na eni strani dosežemo z izboljšanim sodelovanjem na ravni mednarodne skupnosti, ki pa mora bolj kot do zdaj temeljiti na etičnih načelih. "Hkrati pa bomo cilje dosegli le, če ustvarimo spodbudnejše okolje za sproščanje ustvarjalnosti in podjetnosti na ravni posameznikov," je prepričan.

Na strani politike in strokovnih organizacij, ki so v imenu oblasti poklicane, da skrbijo za javni interes na področju dediščine, pa je treba po njegovi oceni spodbujati pristope, ki so osredotočeni na ljudi.

Kulturni boj

Poudaril je tudi vprašanje, ali bo dediščina, spomeniki vseh vrst in oblik, vzdržala preizkus časa. "Naletimo na tisto, kar tudi označujemo z besedo kultura, a vedno ji lahko dodamo tudi besedo boj. Torej, naletimo in se srečujemo nenehno s kulturnim bojem. Spomnimo ob tem samo na uničevanje vseh vrst spomenikov, kulturne dediščine na Balkanu pred 30 leti ali v prejšnjem desetletju v Siriji, Iraku, torej na Bližnjem vzhodu in tudi v severni Afriki ter še marsikje," je dejal.

Pri tem je po Simonitijevih besedah pomembno, kakšna je kulturna raven in kakšna sta družbeni in politični sistem, ki opredeljujeta oblike sobivanja različnih pogledov in stremljenj, a brez skupnih vrednostnih temeljev.

Zbrane je nagovorila tudi evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino Mariya Gabriel. "Naša kulturna dediščina je gonilo trajnostnega razvoja. Kulturna dediščina gradi človeško identiteto, medsebojno povezuje skupnosti in deluje kot spodbuda za razvoj in odpiranje delovnih mest," je poudarila.